한국   대만   중국   일본 
Zgodovina Francije - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Zgodovina Francije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Zgodovina Francije obravnava zgodovinski pregled dogajanja na ozemlju dana?nje celinske Francije .

Galija [ uredi | uredi kodo ]

Meje dana?nje Francije so postavljene podobno, kot meje ozemlja Galcev , ki so bili Kelti . Rimljani so v 1. stoletju pr. n. ?t. zavzeli Galijo in prebivalci so kmalu sprejeli rimsko kulturo in jezik. Kr??anstvo je pri?lo v Galijo ?e v 2. in 3. stoletju n. ?t.

Francija v zgodnjem srednjem veku [ uredi | uredi kodo ]

V 4. stoletju so Germani , predvsem Franki , vdrli in naselili vzhodna obmo?ja Galije ob Renu . Iz tega tudi izhaja staro ime 'Francie'. Ime Francija pa izhaja iz fevdalnega posestva Kapetingov , francoskih kraljev , okoli Pariza , ki se imenuje Ile-de-France .

?eprav mnogi datirajo za?etek francoske monarhije v 5. stoletje , se je samostojen obstoj dr?ave za?el z delitvijo Frankovskega cesarstva Karla Velikega na zahodni in vzhodni del. Iz vzhodnega dela je nastala Nem?ija , iz zahodnega pa Francija.

Francija v srednjem veku [ uredi | uredi kodo ]

Nasledniki Karla Velikega so vladali Franciji do leta 987 , ko je bil Hugo Capet , vojvoda Francije in grof Pariza, okronan za kralja Francije. Njegovi nasledniki, za?en?i s kapetin?ko dinastijo , so vladali Franciji do leta 1792 , ko je francoska revolucija uveljavila republiko z radikalnimi spremembami, ki so se za?ele leta 1789 .

Zgodnja moderna Francija [ uredi | uredi kodo ]

Francija v 19. stoletju [ uredi | uredi kodo ]

Napoleon Bonaparte je leta 1799 pri?el na oblast v republiki in se proglasil za cesarja . Njegova vojska se je udele?ila mnogih vojn v Evropi, zavzela dosti dr?av in ustanavljala nova kraljestva z Napoleonovimi sorodniki na oblasti. Po Napoleonovem porazu, so v Francijo ponovno uvedli monarhijo, a so jo ukinili z za?etkom Druge republike . Druga republika se je kon?ala, ko je bil za predsednika izvoljen Louis-Napoleon, Napoleonov ne?ak, ki je proglasil Drugo cesarstvo . Louis-Napoleona ( Napoleon III. ), ki ni bil tako ambiciozen kot stric, so kmalu odstavili in Francija je ponovno postala republika ( Tretja francoska republika ).

Moderna Francija [ uredi | uredi kodo ]

?eprav je bila Francija zmagovalka v obeh svetovnih vojnah, so jo prizadele izgube bogastva, velikega dela imperija, delovne sile in statusa prevladujo?e narodne dr?ave. Leta 1958 so v Franciji sprejeli novo ustavo, po kateri ima predsednik velika pooblastila (Peta republika), ki ni klonila nestabilnosti, kot prej?nji parlamentarni re?imi.

V zadnjih desetletjih sta se sprava in sodelovanje med Francijo in Nem?ijo izkazali klju?nega pomena za ekonomsko zdru?itev Evrope tudi za uvedbo evra januarja 1999 .

Danes je Francija v ospredju dr?av, ki ?elijo zagon uvedbe skupne evropske valute izkoristiti za nadgradnjo Evropske unije v bolj zdru?en in sposoben evropski politi?ni, obrambni in varnostni aparat.

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]