Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zenon
ali
Zenon Starej?i
(
starogr?ko
Ζ?νων ? ?λε?τη?
,
latinizirano:
Z?n?n ho Eleat?s
),
starogr?ki
filozof
in
matematik
, *
495 pr. n. ?t.
,
Eleja
(danes Velija), † okoli
430 pr. n. ?t.
, Eleja ali
Sirakuze
.
Zenon je bil
Parmenidov
u?enec, katerega te?ki nauk je populariziral in branil pred ?tevilnimi kritiki. Verjetno je nekaj ?asa ?ivel v Atenah in naj bi med drugimi pou?eval
Perikla
. Smatral je, da nas ?utila varajo in da nam lahko samo um poda pravo in resni?no spoznanje. Prvi je uporabil metodo posrednega dokaza. Z duhovitimi
paradoksi
je kazal na varljivost na?ih obi?ajnih, s ?utili dobljenih predo?b. V svojih znamenitih aporijah (najbolj znane so
Ahil in ?elva
,
Lete?a pu??ica
,
Stadion
in
Dihotomija
) je posku?al pokazati na nezmo?nost gibanja in na prividnost mnogoterosti, s ?imer je branil Parmenidovo tezo o eni, ve?ni, nespremenljivi in negibni biti.
Aristotel
je pozneje navajal ugovore proti aporijam. Zenonove aporije so odkrile nekatera resni?na protislovja v raznih procesih in so kazale na notranjo dialektiko dolo?enih objektov, ki so jo prista?i njegove elejske (eleatske) ?ole pripisali subjektivni prividnosti, mnenju in nezmo?nosti ?utnega spoznanja. S tem je bil izumitelj dialektike. Ker so njegovi
paradoksi
temeljili na domnevi, da sta
prostor
in
?as
neskon?no
deljiva, je vplival na
Demokrita
in
atomiste
.
Postavil je problem
kontinuuma
, ki je dobil poseben pomen v
Cantorjevi
teoriji mno?ic
in v
kvantni fiziki
. Pozneje je
Gregory
pokazal na obstoj
konvergentnih
vrst
, v katerih neskon?no ?tevilo ?lenov daje kon?no vsoto. Paradoks o Ahilu in ?elvi je bil, ne da bi za to vedel Zenon, povezan s konvergen?no vrsto. Prav tako ni bilo metode za ra?unanje z neskon?no deljivim, ?etudi bi to bilo mogo?e, dokler ni
Newton
odkril
integralnega ra?una
.
- ↑
1,0
1,1
1,2
1,3
MacTutor History of Mathematics archive
? 1994.
|
---|
Splo?no
| |
---|
Narodne knji?nice
| |
---|
Biografski slovarji
| |
---|
Znanstvene podatkovne baze
| |
---|
Drugo
| |
---|