한국   대만   중국   일본 
Zenon - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Zenon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zenon
Portret
Rojstvo cca. 490 pr. n. ?t. [1]
Velia [d] , anti?na Gr?ija [1]
Smrt cca. 425 pr. n. ?t. [1]
Velia [d] , anti?na Gr?ija [1]
Poklic filozof , matematik , pisatelj

Zenon ali Zenon Starej?i ( starogr?ko Ζ?νων ? ?λε?τη? , latinizirano:  Z?n?n ho Eleat?s ), starogr?ki filozof in matematik , * 495 pr. n. ?t. , Eleja (danes Velija), † okoli 430 pr. n. ?t. , Eleja ali Sirakuze .

?ivljenje in delo [ uredi | uredi kodo ]

Zenon je bil Parmenidov u?enec, katerega te?ki nauk je populariziral in branil pred ?tevilnimi kritiki. Verjetno je nekaj ?asa ?ivel v Atenah in naj bi med drugimi pou?eval Perikla . Smatral je, da nas ?utila varajo in da nam lahko samo um poda pravo in resni?no spoznanje. Prvi je uporabil metodo posrednega dokaza. Z duhovitimi paradoksi je kazal na varljivost na?ih obi?ajnih, s ?utili dobljenih predo?b. V svojih znamenitih aporijah (najbolj znane so Ahil in ?elva , Lete?a pu??ica , Stadion in Dihotomija ) je posku?al pokazati na nezmo?nost gibanja in na prividnost mnogoterosti, s ?imer je branil Parmenidovo tezo o eni, ve?ni, nespremenljivi in negibni biti. Aristotel je pozneje navajal ugovore proti aporijam. Zenonove aporije so odkrile nekatera resni?na protislovja v raznih procesih in so kazale na notranjo dialektiko dolo?enih objektov, ki so jo prista?i njegove elejske (eleatske) ?ole pripisali subjektivni prividnosti, mnenju in nezmo?nosti ?utnega spoznanja. S tem je bil izumitelj dialektike. Ker so njegovi paradoksi temeljili na domnevi, da sta prostor in ?as neskon?no deljiva, je vplival na Demokrita in atomiste .

Postavil je problem kontinuuma , ki je dobil poseben pomen v Cantorjevi teoriji mno?ic in v kvantni fiziki . Pozneje je Gregory pokazal na obstoj konvergentnih vrst , v katerih neskon?no ?tevilo ?lenov daje kon?no vsoto. Paradoks o Ahilu in ?elvi je bil, ne da bi za to vedel Zenon, povezan s konvergen?no vrsto. Prav tako ni bilo metode za ra?unanje z neskon?no deljivim, ?etudi bi to bilo mogo?e, dokler ni Newton odkril integralnega ra?una .

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 MacTutor History of Mathematics archive ? 1994.