Zeleni blisk je opti?ni pojav, ki nastane tik po son?nem zahodu in tik pred son?nim vzhodom, ?e so v ozra?ju primerni pogoji. Opazimo ga kot zeleni blisk oz. zeleno obarvani zgornji del Sonca . Pojav je redek, pogoj za njegov nastanek je zelo ?isto in suho ozra?je.

Zgodovinska opazovanja in razlage [ uredi | uredi kodo ]

Ve?ina zapisov o zelenem blisku izvira iz novej?e zgodovine, vendar obstajajo namigi, da so ga opazovali ?e stari Egip?ani . ^[1] ?ir?a javnost je zeleni blisk spoznala leta 1882 v knjigi Zeleni ?arek ( Le rayon vert ) pisatelja Julesa Verna . ^[2]

Tekom zgodovine so se pojavljale razli?ne napa?ne razlage tega pojava. Najpogosteje so ga opazili z ladij, zato so verjeli, da se svetloba obarva zeleno, ker son?ni ?arki potujejo skozi morje . Seveda se na ta na?in ne da razlo?iti bliskov, ki so vidni na kopnem. ^[1]

Po drugi teoriji naj bi bil zeleni blisk posledica fiziolo?kega odziva o?esa , neke vrste opti?na prevara . ?e dolgo gledamo neko barvo in potem pogledamo belo barvo, vidimo komplementarno barvo prej opazovani. Komplementarna barva rumeno-oran?ni je zelena. Na ta na?in ne moremo razlo?iti fotografij posnetkov zelenega bliska. Poleg tega lahko zeleni blisk opazimo tudi tik pred son?nim vzhodom. ^[1]

Pojavila se je ?e teorija, da so videnja zelenega bliska posledica bolezni jeter , vendar to ne razlo?i, zakaj ga vidijo tudi zdravi ljudje. ^[1]

Danes poznamo pravo razlago, kaj je zeleni blisk. Lahko ga razlo?imo s fizikalnimi pojavi kot so uklon in sipanje svetlobe ter fatamorgana .

Fizikalno ozadje [ uredi | uredi kodo ]

To poglavje je povzeto po virih ^{[1] [2] [3] [4] [5]}

Gostota zraka se v zemeljskem ozra?ju spreminja z nadmorsko vi?ino. Vi?je plasti zraka so redkej?e od spodnjih. Z vi?ino se spreminja tudi lomni koli?nik zraka, ki je odvisen od gostote zraka.

Ko son?na svetloba vstopi v ozra?je, se po lomnem zakonu lomi proti gostej?emu zraku, torej navzdol. Opazovalec na Zemlji zato vidi predmete na nebu malo vi?je, kot so v resnici. Pojav je najizrazitej?i, ko je predmet nizko na obzorju , saj svetloba takrat opravi najdalj?o pot skozi ozra?je.

V naravi je svetloba ve?inoma sestavljena iz veliko komponent z razli?nimi valovnimi dol?inami . Barvo predmeta dolo?ajo valovne dol?ine komponent svetlobe, ki jo predmet odbije oz. oddaja.

Lomni koli?nik snovi se za razli?ne valovne dol?ine malo razlikuje, zato se svetloba razli?nih barv razli?no lomi na poti skozi ozra?je. Ta pojav imenujemo disperzija . Zamislimo si Sonce sestavljeno iz veliko barvnih diskov, ki skupaj oddajajo belo svetlobo. Zaradi disperzije se diski razli?nih barv med seboj malo zamaknejo. Kadar je Sonce visoko na nebu, so tako blizu skupaj, da jih zaznamo kot en sam disk belo-rumene barve. Kadar je Sonce nizko na obzorju, se diski bolj razmaknejo. Najvi?je je moder, nato pa preko zelenega, rumenega in oran?nega preide v rde?ega.

Modra svetloba se v ozra?ju najbolj siplje ( Rayleighovo sipanje ). Vodna para v ozra?ju bolj absorbira rumene in oran?ne odtenke, zato v spektru svetlobe , ki pride direktno do na?ih o?i, ostaneta predvsem zelena in rde?a. Zadnji disk, ki ga vidimo preden Sonce zaide, je zelen. Ker so razmiki med diski zelo majhni, pojav te?ko opazujemo s prostim o?esom.

Kadar je nad segreto povr?ino plast hladnej?ega zraka, lahko pride do fatamorgane , ki disk opti?no raztegne in pove?a. V tem primeru lahko vidimo zeleni blisk tudi s prostim o?esom.

Opazovanje [ uredi | uredi kodo ]

Zeleni blisk je mo? opazovati s katerekoli nadmorske vi?ine , vendar jih najve?krat vidimo nad oceani oz. morji, kjer je ozra?je navadno ?isto in suho (brez vlage ) in imamo nemoten pogled nad obzorjem. Zeleni blisk se lahko pojavi tudi nad vrhovi gora in ko Sonce zaide za oblake. ^[3] Nastane lahko na vseh zemljepisnih ?irinah , dol?ina ?asa, ko lahko opazujemo ta pojav, pa se spreminja glede na to, kje se nahajamo. Ob ekvatorju sunki redko trajajo dlje kot sekundo, v bli?ini zemeljskih polov pa lahko trajajo tudi do pol ure. Nastanek zelenega bliska je tesno povezan z razmerami v ozra?ju. ?e je npr. ozra?je slojevito, lahko en blisk zaznamo kot zaporedje ve? bliskov.

Zeleni blisk lahko opazimo tudi pri Luni , Veneri ali Jupitru . ^[1]

Zelene bliske najpogosteje opazijo piloti letal, ko letijo v smeri zahoda in si tako podalj?ajo ?as opazovanja pojava.

Kdaj lahko sami opazujemo zeleni blisk [ uredi | uredi kodo ]

Najve? mo?nosti za opazovanje zelenega bliska je tik pred son?nim zahodom, kadar je ozra?je ?isto in vsebuje malo vlage. Takrat Sonce zelo svetlo ?ari.

?e se Sonce tik pred zahodom obarva temno rde?e, je to znak, da do zelenega bliska ne bo pri?lo. Takrat je v zraku zelo veliko vlage, ki absorbira tudi ve?ino zelene svetlobe. ^[2]

Kljub ugodnim pogojem ?e ni zagotovila, da bomo zeleni blisk lahko opazili s prostim o?esom. Bolj verjetno je, da ga bomo opazili s primernimi opti?nimi pripomo?ki, kot so teleskop ali daljnogled . Pri tem moramo biti pozorni, da nikoli ne gledamo v Sonce skozi daljnogled ali teleskop brez primernega son?nega filtra, saj si lahko trajno po?kodujemo vid!

Sklici in opombe [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Young AT. "An Introduction to Green Flashes" . Dr?avna univerza San Diego . {ikona en}}