Monitor
ali
prikazovalnik
je
ra?unalni?ka
zunanja naprava
(tudi izhodna naprava), zmo?na prikazovati mirne ali gibajo?e
slike
, ki jih ustvarja ra?unalnik in obdela
grafi?na kartica
. Pogovorni izraz za monitor je
zaslon
(tudi
ekran
), ki pa je v bistvu samo del monitorja, ki prikazuje sliko. Navadno zasloni ustrezajo enemu od
zaslonskih standardov
. Nekdaj so bili pomemben sestavni del ra?unalni?kih
terminalov
, zato so se ?e dolgo nazaj uvrstili med standardne zunanje naprave.
Velikost zaslonov (
diagonala
) se meri v
palcih
(in?ah) oz. colah. Enota enega palca je enaka dol?ini 2,54
cm
. Pri klasi?nih CRT monitorjih je bilo vidno polje zaslona pogosto manj?e od obljubljenega, saj so proizvajalci navajali diagonalo
katodne cevi
, ne pa samo njenega vidnega polja, ki je bila za uporabnika bistvena. Zato je bila diagonala vidnega polja velikokrat manj?e od deklarirane dol?ine.
Lo?ljivost zaslona
, oziroma kakovost prikaza, je odvisna od ?tevila uporabljenih pik (
pixel
,
pic
ture
el
ement - slikovni element, oziroma posamezna pika na ra?unalni?kem zaslonu). Manj?i kot je
piksel
, ve?ja je lo?ljivost. Znotraj omejitev lo?ljivosti, ki jih dovoljuje zaslon, lahko uporabnik lo?ljivost in s tem kakovost prikaza po potrebi spreminja. Na enak na?in lahko uporabnik spreminja tudi ?tevilo barv.
Kot pri
televiziji
za prikazovanje slike obstajajo ?tevilne razli?ne
tehnologije
:
Sodoben zaslon s katodno cevjo je precej prilagodljiv: pogosto lahko prikazuje vse
lo?ljivosti
od 640 × 480 pikslov do 2048 × 1536 pri 32-
bitnih
barvah in razli?nimi frekvencami osve?evanja.
Ostrino
zaslona dolo?a velikost to?ke. Manj?a kot je (npr. 0,24), ostrej?a bo slika.
?rno-beli zasloni lahko prikazujejo le eno
barvo
- to?ka je pri?gana ali ugasnjena. Monokromatski zasloni prikazujejo le odtenke ene barve. V obeh primerih je ta barva navadno
zelena
,
oran?na
(jantarna),
bela
ali
siva
.
Barvni zasloni lahko prikazujejo digitalne (vsak od
rde?ega
,
zelenega
, ali
modrega
(
RGB
)
signala
je lahko pri?gan ali ugasnjen, kar daje mo?nost za prikaz osmih barv:
?rne
,
bele
, rde?e, zelene, modre,
sinje
,
?krlatne
in
rumene
) oziroma analogne barve (rde?i, zeleni in modri signali so tu zvezno spremenljivi, kar omogo?a poljubno kombinacijo barv). Za digitalne zaslone se v?asih uporablja
kratica
TTL
, ker so napetosti na rde?em, zelenem in modrem vhodu zdru?ljive z TTL
logi?nimi
?ipi
.
Ve?ina dana?njih LCD zaslonov lahko prikazuje
tiso?e
ali
milijone
razli?nih barv v spektru RGB, kar dose?ejo z me?anjem rde?ih, zelenih in modrih signalov z razli?nimi jakostmi. Za razliko od LCDjev pa lahko CRT monitorji prika?ejo neskon?no ?tevilo barv.
Zaslon je lahko tudi
ob?utljiv na dotik
prsta ali posebnega pisala in se v tem primeru obna?a kot
vhodna naprava
.
Razmerja stranic zaslonov
[
uredi
|
uredi kodo
]
?ez ?as se je razvilo ve? oblik
razmerij stranic zaslonov
:
Razmerje stranic 4:3 uporabljajo skoraj vsi CRTji od LCDjev pa tisti z diagonalo 15" (1024 × 768) in diagonalo 20" in 21.3" (1600 × 1200), tako razmerje je najbolj primerno za npr. igranje ra?unalni?kih igric ali pa grafi?no oblikovanje. Razmerje 5:4 uporabljajo nekateri redki CRTji ki so se uporabljali pri delovnih postajah in pa LCDji z diagonalo 17" in 19" (ki so najbolj raz?irjeni med stacionarnimi ra?unalniki, --2007), ti zasloni imajo specifi?no lo?ljivost (tista, pri kateri je slika najlep?a) 1280 × 1024. Razmerje 16:10 ima za razliko od zelo podobnih 4:3 in 5:4 manj slike zgoraj in spodaj, razvil pa se je za gledanje filmov. Isto velja za zaslone z razmerjem 16:9, ki ima ?e manj slike zgoraj in spodaj, vendar je prednost tega da se filmi ki so posneti v 16:9 formatu zaslonu popolnoma prilegajo. Ve?ina novih ?iroko zaslonskih zaslonov ima trenutno razmerje 16:9.