Maria Szymborska oktobra 2009
Rojstvo	Maria Wisława Anna Szymborska 2. julij 1923 ( {{padleft:1923|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:2|2|0}} ) [1] [2] […] Kornik [d] [4]
Smrt	1. februar 2012 ( {{padleft:2012|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:1|2|0}} ) [5] [1] […] (88 let) Krakov [1]
Dr?avljanstvo	Poljska [4]
Poklic	pesnica , pisateljica , prevajalka , esejistka , mehanik , literarna kriti?arka , kriti?arka
Podpis

Maria Wisława Anna Szymborska , poljska pesnica , esejistka in literarna kriti?arka , nobelovka , * 2. julij 1923 , † 1. februar 2012 .

Je prejemnica Nobelove nagrade za knji?evnost za leto 1996. ^[6] Prejela je tudi ?tevilne druge pomembne literarne nagrade (Goethejevo nagrado l. 1991, Herderjevo nagrado l. 1995, nagrado poljskega PEN-a l.1996), ?astni doktorat poznanjske univerze Adama Mickiewicza (1995) ter najvi?je poljsko dr?avno odlikovanje red belega orla (2011). Bila je ?lanica Dru?tva poljskih pisateljev in ?astna ?lanica ameri?ke Akademije umetnosti in literature (2001). ^[7]

Wisławo Szymborsko lahko uvrstimo med najve?je poljske pesnike druge polovice 20. st., kot so Tadeusz Ro?ewicz, Zbigniew Herbert , Miron Białoszewski, Anna ?wirszczy?ska in Czesław Miłosz , ki so se od ?iste lirike preusmerili k pripovednim, refleksivnim pesmim in so, vsaj v prvih desetletjih ustvarjanja, mo?no izhajali iz travmati?ne izku?nje druge svetovne vojne, kasneje pa iz filozofskih poskusov razumevanja zgodovine in ?loveka. Sodi med predstavnike t. i. poljske ?ole poezije, kot jo je definiral C. Miłosz. ^[8] Poljski literarni kritiki vidijo pomen pesni?ine ustvarjalnosti za poljsko pesni?tvo prav v tem, da je ponovno o?ivljala miselno poezijo. ^[9]

Njene pesmi so bile prevedene v ve? kot ?tirideset jezikov (v vse evropske, arab??ino, hebrej??ino, kitaj??ino in japon??ino), ^[10] sama pa je ob?asno prevajala poezijo predvsem iz nem??ine in franco??ine. ^[11]

?ivljenje in delo [ uredi | uredi kodo ]

Wisława Szymborska se je rodila 2. julija 1923 v Korniku pri Poznanju o?etu Wincentyju, ki je bil oskrbnik pri grofu Władysławu Zamoyskem, in materi Anni Marii, rojeni Rottermund. Imela je starej?o sestro Mario Nawojo. Od leta 1929 je z dru?ino ?ivela v Krakovu, kjer je obiskovala ur?ulinsko gimnazijo. Po za?etku druge svetovne vojne 1939 je ?olanje nadaljevala ilegalno, ker so Nemci med okupacijo Poljakom prepovedali izobra?evanje, in leta 1941 maturirala. Leta 1943 se je zaposlila pri ?eleznici in se s tem izognila prisilnemu delu v nem?kem rajhu. V tem letu je ilustrirala prvo knjigo.  

Leta 1945 je objavila prvo pesem I??em besedo ( Szukam słowa ) v literarni prilogi Boj ( Walka ) v dnevniku Dziennik Polski . V istem letu se je vpisala na ?tudij polonistike na Jagelonski univerzi v Krakovu in se pozneje prepisala na sociologijo. ?tudija ni dokon?ala zaradi te?kih materialnih razmer. V letih 1947?1948 je bila pomo?nica urednika pri ?tirinajstdnevniku ?wietlica Krakowska in se ukvarjala s knji?nimi ilustracijami. Aprila 1948 se je poro?ila s pesnikom, literarnim kritikom in prevajalcem Adamom Włodkom in se preselila v Dom knji?evnikov. Leta 1949 je nameravala izdati prvo pesni?ko zbirko ?ivanje zastave ( Szycie sztandaru ), ^[12] vendar je cenzura zbirko prepovedala kot preve? intimisti?no. Zbirka je iz?la posthumno leta 2014 pod naslovom ?rna popevka ( Czarna piosenka ), vendar ne nujno v obliki in izboru, kakr?na si je zamislila avtorica. Leta 1950 se je v?lanila v Poljsko zdru?eno delavsko stranko (poljsko PZPR, naziv poljske komunisti?ne partije). Njeni prvi pesni?ki zbirki Zato ?ivimo ( Dlatego ?yjemy, 1952) in Vpra?anja, zastavljana sebi ( Pytania zadawane sobie , 1954) sta v veliki meri napisani v duhu socrealisti?ne poetike, ki je v poljski literaturi vladala po szczecinskem kongresu Zveze poljskih pisateljev leta 1949, zato pesmi iz njiju v kasnej?ih letih ni uvr??ala v izbore. V tem ?asu se je tudi zaposlila v uredni?tvu revije ?ycie Literackie ( Literarno ?ivljenje ). Leta 1954 se je lo?ila od Adama Włodka, s katerim sta vse ?ivljenje ostala v prijateljskih odnosih.

Za?elo se je obdobje literarnih uspehov in prvih nagrad. Leta 1957 je iz?la njena tretja pesni?ka zbirka Klicanje jetija ( Wołanie do Yeti ), v kateri prevpra?uje razmerje med ?lovekom in svetom narave, sledita pa ji zbirki Sol ( Soł , 1962) in Do solz te nasmeji ( Sto pociech , 1967). Veliko je potovala na pesni?ke izmenjave, v Bolgarijo, na Slova?ko, v Rusijo, Gruzijo, na Dansko in v Jugoslavijo (na Hrva?ko in v Makedonijo), dobila je tudi ?tipendijo za bivanje v Parizu, kjer je navezala stik s pari?kim emigrantskim mese?nikom Kultura . Leta 1966 je protestno izstopila iz komunisti?ne partije v znak solidarnosti s filozofom Leszkom Kołakowskim, ki so ga iz partije izklju?ili.

Poleg poezije je pisala tudi prozo, predvsem recenzije in kolumne. V letih 1967?1981 je za?ela pri reviji ?ycie Literackie ustvarjati rubriko Dodatno ?tivo ( Lektury nadobowi?zkowe ), ki jo je nadaljevala v drugih ?asopisih vse do leta 2002. Duhovite knji?ne recenzije, ki so zaobjemale ?irok spekter del (literarnih in znanstvenih, memoarjev, u?benikov ...), je pozneje izdala v treh knjigah z istim naslovom ( Dodatno ?tivo , 1973, 1981, 1992). Od leta 1969 do njegove smrti 1990 je bila v zvezi s pisateljem Kornelom Filipowiczem. Ob njegovi smrti je napisala antologijsko pesem Ma?ka v praznem stanovanju .  

Sledile so pesni?ke zbirke Vsakr?no naklju?je ( Wszelki wypadek , 1972), Veliko ?tevilo ( Wielka liczba , 1976), Ljudje na mostu ( Ludzie na mo?cie , 1986) in Konec in za?etek ( Koniec i pocz?tek 1993). V 80. letih je sodelovala s samizdatsko revijo Arka , s pari?ko Kulturo in krakovskim NaGłosom . Leta 1988 je postala ?lanica PEN-a in leta 1995 ?lanica poljske Akademije umetnosti. Potem ko je leta 1996 prejela Nobelovo nagrado, so iz?le ?e naslednje pesni?ke zbirke: Trenutek ( Chwila , 2002), Rimane pesmice za velike otroke ( Rymowanki dla du?ych dzieci , 2003), Dvopi?je (Dwukropek, 2005), Tukaj (Tutaj, 2009). Leta 1997 je postala ?astna me??anka mesta Krakova. 1. februarja 2012 je umrla v spanju na svojem domu v Krakovu. Aprila istega leta so, kot je pesnica odlo?ila v oporoki, ustanovili Sklad Wisławe Szymborske, ki vsako leto podeljuje pesni?ke nagrade Wisławe Szymborske in nagrade Adama Włodka za mlade ustvarjalce. Istega leta je iz?la tudi njena posthumna pesni?ka zbirka Zadosti ( Wystarczy ), ki vsebuje 13 zadnjih pesmi.

Knji?ni prevodi v sloven??ino [ uredi | uredi kodo ]

• Semenj ?ude?ev, Izbrane pesmi , prev. Rozka ?tefan in Jana Unuk, Radovljica: Didakta, 1997.
• Trenutek , prev. Niko Je?, Ljubljana: Dru?tvo Apokalipsa, 2005.
• Klju?, Izbrane pesmi, prev. Jana Unuk, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014.
• Radost pisanja : Zbrane pesmi , prev. Jana Unuk, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2019.

Pesni?ke zbirke [ uredi | uredi kodo ]

• Zato ?ivimo ( Dlatego ?yjemy , 1952)
• Vpra?anja, zastavljana sebi ( Pytania zadawane sobie , 1954)
• Klicanje jetija ( Wołanie do Yeti , 1957)
• Sol ( Sol , 1962).
• Do solz te nasmeji / Veliko veselja ( Sto pociech , 1967)
• Vsakr?no naklju?je ( Wszelki wypadek , 1972).
• Veliko ?tevilo ( Wielka liczba , 1976)
• Ljudje na mostu ( Ludzie na mo?cie , 1986)
• Konec in za?etek ( Koniec i pocz?tek , 1993)
• Trenutek ( Chwila , 2002)
• Dvopi?je ( Dwukropek , 2005)
• Tukaj ( Tutaj , 2009)
• Zadosti ( Wystarczy , 2012).
• ?rna popevka ( Czarna piosenka , 2014) (po tipkopisu A. Włodka).

 Ostalo [ uredi | uredi kodo ]

• Dodatno ?tivo ( Lektury nadobowi?zkowe , 1973, 1981, 1992)
• Rimane pesmice za velike otroke ( Rymowanki dla du?ych dzieci , 2003)
• Blisk revolverja ( Błysk rewolwru , 2013) ? gre za zbirko pesni?inih mladostnih in ?aljivih spisov in verzov.  

Priznanja [ uredi | uredi kodo ]

Nagrade [ uredi | uredi kodo ]

• nagrada za literaturo mesta Krakova (1954)
• zlati kri? za zasluge v kulturi in umetnosti ob desetletnici Ljudske republike Poljske (1955)
• nagrada poljskega Ministrstva za kulturo (1963)
• nagrada newyor?kega Sklada Jurzykowskega (1972)
• kulturna nagrada Solidarnosti (1986)
• nagrada Sklada Ko?cielskich (posebna nagrada Zygmunta Kallenbacha za knjigo desetletja, 1990)
• Goethejeva nagrada (1991)
• Herderjeva nagrada (1995)
• nagrada poljskega PEN-a (1996)
• nagrada Samuela Bogumiła Lindeja (1996)
• Nobelova nagrada za knji?evnost (1996)
• dr?avno odlikovanje red belega orla (2011)

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Wisława Szymborska .

• Sklad Wisławe Szymborske
• Pesmi in ?lanki v angle??ini . Poetry Foundation.