Wiki oziroma viki ^[1] je spleti??e , ki uporabnikom omogo?a urejanje, spreminjanje in brisanje vsebine prek spletnega brskalnika . Pri tem se obi?ajno uporablja poenostavljen ozna?evalni jezik ali spletni urejevalnik obogatenega besedila . ^{[2] [3] [4]} Wikije poganja wikiprogramje . Ve?inoma se tvorijo kolaborativno .

Wikiji slu?ijo ?tevilnim namenom, npr. upravljanju znanja in zapisovanju zapiskov . Wikiji so lahko tudi spletne strani skupnosti in intraneti . Nekateri dovoljujejo uporabo na razli?nih ravneh dostopa. Pravice urejanja lahko npr. obsegajo spreminjanje, dodajanje in odstranjevanje gradiva. Drugi dovoljujejo dostop brez omejitev. Za organizacijo vsebine se lahko dolo?ijo tudi druga?na pravila.

Ward Cunningham , razvijalec prvega wikiprogramja, imenovanega WikiWikiWeb , je wiki prvotno opisal kot ≫najpreprostej?o spletno podatkovno zbirko, ki bi ?e lahko delovala≪. ^[5] ≫Wiki≪ je havajska beseda, ki pomeni ≫hiter≪. ^{[6] [7]}

Zna?ilnosti [ uredi | uredi kodo ]

Ward Cunningham in soavtor Bo Leuf sta v svoji knjigi The Wiki Way: Quick Collaboration on the Web , koncept wiki opisala takole:

• Wiki vabi vse uporabnike k urejanju katere koli strani in ustvarjanju novih strani v wikispleti??u z uporabo nespremenjenega brskalnika z dodatnimi raz?iritvami .
• S skorajda intuitivno preprostim ustvarjanjem spletnih povezav in ozna?evanjem ustvarjenih in neustvarjenih ciljnih strani wiki spodbuja smiselno povezovanje tematik med razli?nimi stranmi.
• Wiki ni skrbno izdelana stran za naklju?ne obiskovalce. Namesto tega posku?a obiskovalce vklju?iti v neprestani proces ustvarjanja in sodelovanja, ki nenehno spreminja pokrajino spleti??a.

Wiki omogo?a skupnostim kolaborativno pisanje dokumentov z uporabo enostavnega ozna?evalnega jezika in spletnega brskalnika. Posamezna stran wikispleti??a se imenuje ≫wikistran≪, celotna zbirka strani, ki so obi?ajno izdatno medsebojno povezane s hiperpovezavami , pa se imenuje ≫wiki≪. Wiki je pravzaprav podatkovna zbirka za iskanje in brskanje po informacijah ter njihovo ustvarjanje. Wiki omogo?a nelinearno, razvijajo?e se, kompleksno in omre?eno besedilo, argumente in interakcijo. ^[8]

Osnovna zna?ilnost wikitehnologije je tudi enostavnost ustvarjanja in posodabljanja strani. Pred uveljavitvijo sprememb obi?ajno ni recenzije. ?tevilne wikije lahko prosto ureja splo?na javnost, ne da bi se uporabniki morali registrirati. Marsikdaj se urejanja lahko izvedejo v realnem ?asu in se na spletu pojavijo skoraj takoj. Nekateri zasebni wikistre?niki pa lahko za urejanje in v?asih celo za branje strani zahtevajo avtentikacijo .

Maged N. Kamel Boulos , Cito Maramba in Steve Wheeler so mnenja, da ≫iz odprtosti wikijev izhaja pojem darkvikinizma, s katerim opi?emo ' socialnodarvinisti?ni proces', ki so mu wikiji podvr?eni'. Zaradi odprtosti wikijev in hitrosti, s katero se lahko urejajo njihove strani, gredo strani skozi proces naravne selekecije tako kot ?iva bitja. 'Neustrezni' stavki in razdelki se brezobzirno izlo?ijo, spremenijo in zamenjajo, s ?imer se razvija bolj?a in relevantnej?a stran. ?eprav taka odprtost privla?i vandalizem in objavljanje neresni?nih informacij, tudi omogo?a hitro obnovo 'kakovostnih' wikistrani." ^[9]

Urejanje wikistrani [ uredi | uredi kodo ]

Na razpolago so ?tevilni na?ini urejanja vsebine wikijev. Obi?ajno se struktura in oblika wikistrani dolo?ita s poenostavljenim ozna?evalnim jezikom, v?asih poimenovanim wikibesedilo (npr. za?etek vrstice z zvezdico pogosto za?ne grafi?no ozna?eni vrsti?ni seznam ). Slog in skladnja wikibesedil se lahko med implementacijami wikijev, od katerih nekateri podpirajo tudi oznake HTML , zelo razlikujeta. Oblikovalci wikijev ta pristop uporabljajo pogosto, saj je HTML te?je berljiv in zato manj primeren za urejanje. Wikiji torej dajejo prednost golemu besedilu z manj in preprostej?imi slogovnimi in strukturnimi dogovori, kot jih obsega HTML. ?eprav omejitev dostopa do HTML in prekrivni slogi (CSS) wikijev omejujejo mo?nosti za prilagajanje strukture in oblike wikivsebine, ima to tudi nekatere prednosti. Omejen dostop do prekrivnih slogov prispeva h konsistentnosti videza in ob?utja strani, onemogo?en JavaScript pa uporabnikom prepre?uje vnos kode, ki bi omejila dostopnost drugim uporabnikom.

Wikiji vse bolj uporabljajo urejanje WYSIWYG , obi?ajno podprt z JavaScriptom ali kontrolnikom ActiveX , ki grafi?no vnesena navodila za oblikovanje prevede v ustrezne HTML-oznake ali wikibesedilo. Pri takih implementacijah se ozna?evanje na novo urejenje, ozna?ene razli?ice strani ustvari in predlo?i stre?niku transparentno , pri ?emer se uporabniku tehni?ne podrobnosti skrijejo. Kontrolniki WYSIWYG pa ne podpirajo vedno vseh mo?nosti, ki jih omogo?a wikibesedilo, zato nekateri uporabniki WYSIWYG-urejevalnika ne uporabljajo. Wikiji zato pogosto omogo?ajo tudi neposredno urejanje wikibesedila. Primer WYSIWYG-urejevalnika je vizualni urejevalnik Mediawikija, ki je na razpolago za urejanje Wikipedije. ^[10]

Ve?ina wikijev spremembe wikistrani bele?i. Pogosto se shrani vsaka razli?ica strani. To pomeni, da lahko uporabniki, kadar je to treba storiti zaradi vnesene napake ali vandalizma, stran vrnejo na starej?o razli?ico. ?tevilne implementacije, npr. tudi MediaWiki , podpirajo vnos povzetkov urejanja . To so kratki povzetki vnesenih sprememb, ki jih uporabniki uporabijo za razlago sprememb, ki so jih vnesli, in se ne shranijo v ?lanku, temve? v podatkih o razli?icah strani.

Navigacija [ uredi | uredi kodo ]

V besedilu ve?ine strani je obi?ajno veliko ?tevilo nadbesedilnih povezav na druge strani. Ta oblika nelinearne navigacije je bolj zna?ilna za wiki kot za strukturirane oz. formalizirane navigacijske sheme. Ob tem pa lahko uporabniki ustvarjajo tudi strani z vlogo imenskih ali stvarnih kazal s hierarhi?no kategorizacijo ali drugo ?eleno organiziranostjo. Te so za vzdr?evanje lahko zahtevne, saj ve? avtorjev pi?e in bri?e strani na ad hoc na?in. Wikiji v splo?nem za vzdr?evanje tovrstnih kazal omogo?ajo en ali ve? na?in za kategorizacijo ali ozna?evanje strani. Ve?ina wikijev lahko prika?e tudi povratne povezave, tj. povezave na dano stran z druge strani.

Povezovanje in ustvarjanje strani [ uredi | uredi kodo ]

Povezave se ustvarjajo z uporabo t. i. vzorca povezovanja. Prvotno je ve?ina wikijev za poimenovanje strani in ustvarjanje povezav uporabljala pristop CamelCase . Pri tem so se povezave ustvarjale s pisanjem besed v besedni zvezi z veliko za?etnico in odstranitvijo presledkov med njimi (zgled je sama beseda ≫CamelCase≪). CamelCase omogo?a zelo preprosto ustvarjanje povezav, vendar pomeni tudi, da se povezave pi?ejo v obliki, ki se razlikuje od standardnega ?rkovanja. Za povezavo na stran z enobesednim naslovom je treba z veliko zapisati eno od ?rk v besedi (npr. ≫WiKi≪ namesto ≫Wiki≪). Wikije, ki uporabljajo CamelCase, je mogo?e takoj prepoznati, ker imajo ?tevilne povezave z imeni kot npr. ≫TableOfContents≪ in ≫BeginnerQuestions≪. Wiki lahko sidro tovrstnih povezav prika?e v obi?ajni obliki s ponovno vstavitvijo presledkov in v nekaterih primerih tudi z malimi ?rkami. Vendar ve?jo berljivost sidra omejuje izguba podatkov o pisanju velikih ?rk. Tako bi se npr. besedna zveza ≫RichardWagner≪ morala prikazati kot ≫Richard Wagner≪, medtem ko bi se morala ≫PopularnaGlasba≪ prikazati kot ≫popularna glasba≪. Na preprost na?in ni mogo?e dolo?iti, katere velike ?rke bi morale ostati velike, zato ?tevilni wikiji uporabljajo ≫prosto povezovanje≪ z oklepaji, pri nekaterih pa je CamelCase po privzetem izklopljen.

Iskanje [ uredi | uredi kodo ]

Ve?ina wikijev omogo?a vsaj iskanje po naslovu, nekateri pa tudi iskanje po vsem besedilu . Skalabilnost iskanja je odvisna od tega, ali wikipogon uporablja podatkovno bazo. Nekateri wikiji, npr. PmWiki , uporabljajo nepovezane datoteke . ^[11] Nepovezane datoteke so uporabljale tudi prve razli?ice programja MediaWiki, vendar je bilo v zgodnjih 2000. letih programje popravljenjo, tako da je zdaj to aplikacija s podatkovno bazo. Za hitro iskanje v velikih wikijih je potreben indeksiran dostop do podatkovne baze. Za iskanje v wikiju pa se lahko uporabijo tudi zunanji iskalniki , npr. Google Search .

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Prvi wiki je bil WikiWikiWeb . ^[12] WikiWikiWeb je leta 1994 za?el razvijati v Portlandu (v Zdru?enih dr?avah Amerike) Ward Cunningham. Na internetno domeno c2.com pa ga je namestil 25. marca 1995, poimenoval pa ga je po avtobusu Wiki Wiki Shuttle , ki povezuje letali?ke terminale in mu ga je na Mednarodnem letali??u Honolulu priporo?il eden od zaposlenih. Cunningham je pozneje povedal, da je ime ≫wiki-wiki izbral kot aliterativni nadomestek za 'hitro' in se s tem izognil poimenovanju hitri-splet." ^{[13] [14]}

Cunninghama je deloma navdihnila Appleova kartica HyperCard . Apple je izdelal sistem, ki je uporabnikom omogo?al ustvarjanje virtualnih ≫kupov kartic≪ za povezave razli?nih kartic. To zamisel je Cunningham dopolnil tako, da je uporabnikom omogo?il ≫medsebojno komentiranje in spreminjanje besedila≪ ^{[3] [15]}

Na za?etku 21. stoletja so se wikiji vse ve? uporabljali v podjetni?tvu kot kolaborativno programje. Pogosto so se uporabljali za projektno komuniciranje, intranete in dokumentiranje, sprva za tehni?ne uporabnike. Danes wikije nekatera podjetja uporabljajo kot edino kolaborativno programje in kot zamenjavo za stati?ne intranete, nekatere ?ole in univerze pa za skupinsko u?enje . Uporaba wikijev je morda ve?ja za po?arnimi zidovi kot na javnem internetu.

15. marca 2007 se je beseda wiki pojavila v spletnem slovarju angle??ine Oxford English Dictionary . ^[16] Med slovenskimi slovarji jo je prvi vklju?il Bibliotekarski terminolo?ki slovar , ki je iz?el avgusta 2012.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: wikiprogramje .

v angle??ini

• WikiIndex , imenik wikijev
• Exploring with Wiki , pogovor Billa Vernerja z Wardom Cunninghamom
• WikiMatrix , spleti??e za primerjavo wikiprograma in gostiteljev
• WikiPapers , wiki o publikacijah o wikijih