Voja?ki tribun (latinsko tribunus militum , slovensko tribun vojakov ) je bil ?astnik rimske vojske, po ?inu pod legatom in nad centurionom . Mladi mo?je vite?kega reda so pogosto slu?ili kot voja?ki tribuni, ker je bil polo?aj prvi korak na poti v senat ( cursus honorum ). ^[1] Voja?kega tribuna se ne sme pome?ati z izvoljenim politi?nim funkcionarjem plebejskim tribunom ( tribunus plebis ) niti z voja?kim tribunom s konzularno oblastjo ( tribunus militum consulari potestate ),

Zgodnji Rim [ uredi | uredi kodo ]

Besed tribun izhaja iz besede tribus , ki pomeni pleme . ^[2] V najzgodnej?i zgodovini Rima je vsako od treh plemen (Ramni ( Latinci ), Ticiji ( Sabinci ) in Luceri ( Etrurci ) v vojnem ?asu imenovalo po enega voja?kega poveljnika, ^[3] ker stalne vojske ni bilo. Tribuni so bili poveljniki legij , ki so prvotno ?tele okoli 3.000 mo?. Polibij (umrl 118 pr. n. ?t.) pi?e, da je imel Rim v njegovem ?asu ?est vojnih tribunov, ki so jih imenovali konzuli . ^[4] Tribuni so bili ?tabni ?astniki legata legij in so po potrebi poveljevali voja?kim enotam, postopek njihove izbire pa je bil zelo zapleten in v razli?nih obdobjih razli?en.

Republikansko obdobje [ uredi | uredi kodo ]

V republikanskem obdobju je imela vsaka legija ?est voja?kih tribunov. So?asno sta poveljevala dva tribuna, in se menjavala z ostalimi ?tirimi. Tribune je imenoval Rimski senat . Edini pogoj za izvolitev na polo?aj tribuna je bila pripadnostjo vladajo?emu razredu. Po letu 311 pr. n. ?t. je prebivalstvo dobilo pravico za izvolitev ?estnajst voja?kih tribunov, se pravi ?tiri od ?estih v vsaki od ?tirih legij rimske vojske. Pred tem so konzuli ali diktatorji ve?ino teh ?tirh mest poklanjali svojim izbrancem. ^[5]

V zgodnjem republikanskem obdobju je bila namesto letno izvoljenega voja?kega tribuna izbrana druga vrsta voja?kega tribuna. Ti tribuni so se imenovali tribuni militum consulari potestate ( voja?ki tribun s konzularno oblastjo ). V tistem ?asu so bili na polo?aj voja?kega tribuna lahko izbrani samo patriciji , na polo?aj voja?kega tribuna s konzularno oblastjo pa patriciji in plebejci. Kak?no leto so namesto obi?ajnih dveh konzulov za tisto leto izvolili od ?tiri do ?est voja?kih tribunov. Razlogi za tak?no izbiro so nejasni. Livij omenja, da je bila odlo?itev pogosto posledica razrednega boja, ki se mu je v tem obdobju zdel endemi?en. Polo?aj konzularnega tribuna se je po letu 366 pr. n. ?t. postopoma opustil.

Obdobje po Marijevih reformah [ uredi | uredi kodo ]

Po Marijevih reformah leta 107 pr. n. ?t., ki jih je nadgradil cesar Klavdij (vladal 41-54 n. ?t.), je Rimska republika dobila sistem profesionalne vojske z legijami pod poveljstvom legijskega legata ( legatus ). Legije so ?e vedno imele ?est voja?kih tribunov, vendar so se njihove zadol?itve in odgovornosti spremenile in postale bolj politi?ne kot voja?ke.

Drugi poveljujo?i ?astnik legije je bil tribunus laticlavius , dobesedno "tribun s ?irokimi ?rtami". Ime je dobil po ?iroki ?rti na tuniki in togi. ^[6] Polo?aj je obi?ajno zasedal mladeni? senatorskega ranga. Na tem polo?aju naj bi se u?il in opazoval dejanja legata. Ti tribuni so v odstotnosti legata pogosto poveljevali legiji. Legiji v Egiptu so stalno poveljevali prav oni, saj je avgustovski zakon ?lanom senatorskega reda prepovedoval vstop v Egipt. ^[7] Tribuni z ozkimi ?rtami so se imenovali tribuni angusticlavii in so bili po ?inu ni?ji od tribunov s ?irokimi ?rtami. Ti ?astni?ki kadeti ^[6] so bili mladeni?i vite?kega reda z voja?kimi izku?njami, vendar brez pooblastil. Smeli so prisostvovati sejam voja?kega sveta, v bitki pa niso imeli nobenih pooblastil. Ve?ina tribunov z ozkimi ?rtami je slu?ila legionarskemu legatu. Bilo je tudi nekaj izjem, na primer Agrikola , ki je slu?boval pri provincijskem guvernerju. ^[8] Po Tacitu imenovani svoje vloge pogosto niso jemali tako resno, kot bi jo morali. Za Agrikolo pravi: "[Agrikola ni], tako kot mnogi mladeni?i, ki so voja?ko slu?bo pretvorili v neumno zabavo, izkoristil svojega prostega ?asa za razvrat, lenarjenje in u?itke" . ^[8]

Principat [ uredi | uredi kodo ]

Pod Avgustom je bilo v?asih pet centurionov povi?anih v voja?ke tribune, ki so lahko napredovali v poveljnike pomo?ne konjenice ali pretorijske stra?e .

Sklici [ uredi | uredi kodo ]