Vodikov klorid
|
|
|
Imena
|
IUPAC ime
|
Druga imena
Klorovodik
Hidroklorid
|
Identifikatorji
|
|
|
|
|
|
1098214
|
ChEBI
|
|
ChEMBL
|
|
ChemSpider
|
|
ECHA InfoCard
|
100.028.723
|
EC ?tevilo
|
|
Gmelin
|
322
|
KEGG
|
|
|
|
RTECS ?tevilo
|
|
UNII
|
|
UN ?tevilo
|
1050
|
|
|
InChI=1S/ClH/h1H
Key: VEXZGXHMUGYJMC-UHFFFAOYSA-N
InChI=1/ClH/h1H
Key: VEXZGXHMUGYJMC-UHFFFAOYAT
|
|
Lastnosti
|
|
Cl
H
|
Molska masa
|
36,46 g·mol
?1
|
Videz
|
Brezbarven plin
|
Vonj
|
Jedek
|
Gostota
|
1,490 g L
?1
[2]
|
Tali??e
|
?11.422 °C (?20.528 °F; ?11.149 K)
|
Vreli??e
|
?8.505 °C (?15.277 °F; ?8.232 K)
|
Parni tlak
|
4352 kPa
(pri 21,1 °C)
[3]
|
Kislost
(p
K
a
)
|
-7,0
[4]
|
Bazi?nost
(p
K
b
)
|
21,0
|
Lomni koli?nik
(
n
D
)
|
1,0004456 (plin)
|
Struktura
|
Oblika molekule
|
Linearna
|
Dipolni moment
|
1,05 D
|
Termokemija
|
Specifi?na toplota
,
C
|
0,7981 J K
?1
g
?1
|
Standardna molarna
entropija
S
o
298
|
186,902 J K
?1
mol
?1
|
|
?92,31 kJ mol
?1
|
|
?95,31 kJ mol
?1
|
Nevarnosti
|
GHS piktogrami
|
|
Opozorilna beseda
|
Pozor
|
|
H280
,
H314
,
H331
|
|
P261
,
P280
,
P305+351+338
,
P310
,
P410+403
|
NFPA 704
(diamant ognja)
|
|
Smrtni odmerek ali koncentracija (LD, LC):
|
|
238 mg/kg (podgane, zau?itje)
|
Sorodne snovi
|
Sorodne snovi
|
Vodikov fluorid
Vodikov bromid
Vodikov jodid
|
?e ni navedeno druga?e, podatki veljajo za material v
standardnem stanju
pri 25 °C, 100 kPa).
|
Sklici infopolja
|
|
|
Vodikov klorid
je kemijska
spojina
vodika
in
klora
s
formulo
HCl. Pri sobni temperaturi je brezbarven jedek
plin
, ki z vlago iz zraka tvori belo paro
klorovodikove kisline
. Vodikov klorid in klorovodikova kislina sta pomembni industrijski surovini. Kemijska formula HCl se pogosto napa?no uporablja, kot formula klorovodikove kisline, vendar ja zato potrebno natan?nej?e ozna?evanje. Klorovodikova kislina je raztopina vodikovega klorida v vodi, zato jo ozna?ujemo kot HCl (aq). Plin vodikov klorid pa samo HCl, lahko pa tudi kot HCl (g).
Vodikov klorid ima dvoatomne
molekule
, v katerih sta vodik in klor vezana z enojno
kovalentno vezjo
. Ker je klor mnogo bolj
elektronegativen
od vodika, je vez zelo polarna in ima zato velik
dipolni moment
z negativnim delnim nabojem δ
?
na klorovem atomu in pozitivnim delnim nabojem δ
+
na vodikovem atomu. HCl je (tudi) zaradi velike polarnosti dobro topen v vodi in drugih polarnih topilih.
V vodnih raztopinah tvori hidronijeve katione in kloridne anione. Reakcija je reverzibilna:
- HCl + H
2
O → H
3
O
+
+ Cl
?
Nastala raztopina je mo?na
klorovodikova kislina
. Njena disociacijska oziroma ionizacijska konstanta K
a
je velika (pK
a
=-8,0), kar pomeni, da v vodi popolnoma disociira ozirom ionizira. Vodikov klorid tudi v odsotnosti vode deluje kot kislina: lahko se raztaplja v nekaterih polarnih topilih, na primer v
metanolu
, protonira molekule ali ione in deluje kot kisli
katalizator
v kemijskih reakcijah, v katerih se zahtevajo brezvodni pogoji.
- HCl + CH
3
OH → CH
3
O
+
H
2
+ Cl
?
Vodikov klorid je zaradi svojih kislih lastnosti zelo
koroziven
, predvsem v prisotnosti vlage.
Zgradba in lastnosti molekule
[
uredi
|
uredi kodo
]
Na zgornjih slikah je prikazana zgradba DCl, dolo?ena z nevtronsko difrakcijo upra?enega DCl pri temperaturi 77K. DCl se je uporabil namesto HCl zato, ker je jedra
devterija
la?e odkriti kot jedra vodika. S prekinjeno ?rto so nakazane neskon?ne verige DCl.
Topnost HCl (g/L) v nekaterih topilih
[5]
Temperatura (°C)
|
0
|
20
|
30
|
50
|
Voda
|
823
|
720
|
673
|
596
|
Metanol
|
513
|
470
|
430
|
|
Etanol
|
454
|
410
|
381
|
|
Eter
|
356
|
249
|
195
|
|
Rentgenska difrakcija upra?enega trdnega HCl je pokazala, da pri temperaturi 98,4 K preide iz
ortorombske
v
kubi?no
kristalno strukturo. Klorovi atomi so v obeh strukturah na ploskovno centriranem podro?ju. Polo?aja vodikovih atomov se ne da dolo?iti.
[6]
Analiza spektroskopskih in dielektri?nih podatkov in dolo?itev strukture DCl ka?ejo, da HCl v trdnem stanju tvori ?agasto verigo, podobno kot HF.
[7]
Infrarde?i spekter plinastega HCl je sestavljen iz ?tevilnih ostrih absorbcijskih ?rt, grupiranih okoli 2886 cm
?1
(valovna dol?ina ~3,47 μm). Pri sobni temeraturi so skoraj vse molekule v osnovnem vibracijskem stanju v = 0. Pri prehodu molekule v stanje v = 1 bi pri?akovali vidno absorbcijsko ?rto pri pribli?no 2880 cm
-1
. Ta absorbcijska ?rta, ki ustreza veji Q, ni opa?ena, ker je nedopustna zaradi simetrije. Namesto nje se zaradi rotacije molekul pojavljata dva niza signalov (veji P in R). Zaradi pravil
kvantne mehanike
so dopustni samo nekateri na?ini rotacije. Zanje so zna?ilna rotacijska kvantna ?tevila J = 0, 1, 2, 3 ... ΔJ ima lahko vrednosti samo ± 1.
- E(J) = h?B?J(J+1)
Ker je vrednost B veliko manj?a od v e, je za rotacijo molekule potrebna zelo majhna koli?ina energije, ki za zna?ilno molekulo le?i v mikrovalovnem podro?ju. Vibracijska energija molekule HCl ima absorbcijo na infrarde?em podro?ju, zato se vibracijski spekter molekule zlahka zbere z obi?ajnim infrarde?im spektrometrom s konvencionalno plinsko celico.
Naravni klor vsebuje
izotopa
35
Cl in
37
Cl v razmerju pribli?no 3:1. Njuni
konstanti vzmeti
sta zelo podobni,
reducirani masi
pa sta razli?ni, kar povzro?i znatne razlike v rotacijski energiji. Pri podrobnem pregledu vsake absorbcijske ?rte se zato opazi dublet v enakem razmerju 3:1.
Ve?ina industrijsko proizvedenega vodikovega klorida se uporabi za proizvodnjo klorovodikove kisline.
Majhne koli?ine plinastega HCl za laboratorijske potrebe se lahko proizvede v generatorju HCl z dehidriranjem klorovodikove kisline z ?veplovo kislino (H
2
SO
4
) ali brezvodnim kalcijevim kloridom (CaCl
2
). Druga mo?nost je reakcija med ?veplovo kislino in natrijevim kloridom (NaCl):
[8]
- NaCl + H
2
SO
4
→ NaHSO
4
+ HCl
Reakcija poteka ?e pri sobni temperaturi. Pri temperaturah nad 200 C poteka med suhimi ostanki NaCl in nastalim NaHSO4 naslednja reakcija:
- NaCl + NaHSO
4
→ HCl + Na
2
SO
4
HCl se lahko pripravi tudi s hidrolizo nekaterih reaktivnih kloridov, na primer fosforjevih kloridov,
tionil klorida
(SOCl
2
) in acil kloridov. HCl se na primer iz fosforjevega pentaklorida (PCl
5
) proizvede tako, da na klorid po?asi kaplja hladna voda, pri ?emer poteka naslednja reakcija:
- PCl
5
+ H
2
O → POCl
3
+ 2 HCl
Plin se mora v tem primeru hraniti v majhnih tla?nih posodah ali valjih, ki so lahko dragi. Za druge postopke pridobivanja zadostuje obi?ajna laboratorijska oprema.
Med
elektrolizo
vodne raztopine natrijevega klorida nastajajo
klor
(Cl
2
),
natrijev hidroksid
(NaOH) in
vodik
(H
2
). Nastali vodik lahko s klorom zgori v vodikov klorid:
- Cl
2
(g) + H
2
(g) → 2 HCl(g)
Reakcija je eksotermna. Nastali plinasti vodikov klorid se absorbira v deionizirani vodi, tako da nastane klorovodikova kislina. Reakcija daje zelo ?ist proizvod, uporaben tudi v prehrambeni industriji.
V Sloveniji HCl z neposredno sintezo proizvaja TKI Hrastnik.
[9]
Najve?ja industrijska proizvodnja vodikovega klorida je povezana s proizvodnjo kloriranih in fluoriranih organskih spojin, na primer
teflona
,
freona
in drugih kloriranih ogljikovodikov ter klorocetne kisline in
PVC
. V proces je pogosto vklju?ena tudi proizvodnja klorovodikove kisline.
Med sintezo omenjenih spojin se vodikov atom v ogljikovodikih zamenja z atomom klora. Odcepljeni atom vodika se spaja z drugim atomom iz molekule klora, tako da nastane vodikov klorid. Vodikov klorid nastaja tudi med kasnej?im fuoriranjem kloriranih ogljikovodikov:
- R-H + Cl
2
→ R-Cl + HCl
- R-Cl + HF → R-F + HCl
Nastali vodikov klorid se lahko ponovno uporabi ali absorbira v vodi, pri ?emer nastane klorovodikova kislina tehni?ne oziroma industrijske kakovosti.
Ve?ina vodikovega klorida se uporabi s proizvodnjio klorovodikove kisline. Uporablja se tudi za industrijsko hidrokloriranje
gume
in proizvodnjo vinilnih in alkilnih kloridov.
V industriji
polprevodnikov
se uporablja za jedkanje kristalov polprevodnikov in rafiniranje
silicija
preko triklorosilana (SiHCl
3
).
Uporablja se tudi za odstranjevanje
bomba?nih
vlaken in lo?evanje bomba?a od
volne
.
V laboratoriju je absolutno suh vodikov klorid ?e posebno uporaben za pripravo
Lewisovih kislin
.
Alkimisti so ?e v srednjem veku ugotovili, da klorovodikova kislina, imenovana
spiritus salis
ali
acidum salis
, spro??a vodikov klorid, ki so ga imenovali
kisli morski zrak
. V 17. stoletju je
Johann Rudolf Glauber
iz kuhinjske soli in ?veplove kisline pripravil natrijev sulfat (Na
2
SO
4
), pri ?emer se je spro??al plinasti HCl. Leta 1772 sta o isti reakciji poro?ala tudi
Carl Wilhelm Scheele
in
Joseph Priestley
in leta 1810 je
Humphry Davy
ugotovil, da je sestavljen iz vodika in klora.
[10]
Med
industrijsko revolucijo
je za?ela nara??ati potreba po alkalnih kemikalijah, na primer
sodi
(Na
2
CO
3
), zato je
Nicolas Leblanc
razvil industrijski postopek za njeno proizvodnjo. V Leblancovem postopku se kuhinjska sol s pomo?jo ?veplove kisline, apnenca in oglja pretvori v vodikov klorid. Plin se je prvotno izpu?al v zrak, dokler ni bil leta 1863 v Angliji sprejet
Akt o alkalijah
, ki je izpuste prepovedal. Proizvajalci sode so zatem odpadni plin raztapljali v vodi in v industrijskem obsegu proizvajali klorovodikovo kislino. Kasneje se je soda proizvajala tudi po Hargreavesovem postopku, ki je podoben Leblancovemu, samo da so se namesto ?veplove kisline uporabljali ?veplov dioksid (SO
2
), voda in zrak. V zgodnjem 20. stoletju se je uveljavil
Solvayev postopek
za proizvodnjo sode, v katerem ni stranskega proizvoda HCl.
Vodikov klorid se je v 20. stoletju uporabljal za hidrokloriranje
alkinov
. Na ta na?in sta se proizvajala monomera
kloropren
in
vinil klorid
, ki sta se zatem polimerizirala v polikloropren (sinteti?ni gumij
neopren
) in polivinil klorid (
PVC
). V proizvodnji vinil klorida se je
acetilen
(etin, C
2
H
2
) hidrokloriral s HCl, pri ?emer je ena vez v trojni vezi razpadla in pre?la v dvojno vez:
- HC≡CH + HCl → H
2
C=CHCl
Acetilenski postopek za proizvodnjo kloroprena se je uporabljal do 1960. let. Prvi korak v procesu je bila dimerizacija etina, drugi korak pa adicija klorovodika na preostalo trojno vez:
Acetilenski postopek je nadomestil postopek, v katerem se najprej na eno od dvojnih vezi v 1,3-butadienu adira klor in zatem eliminira HCl:
- H
2
C=CH-CH=CH
2
+ Cl
2
→ H
2
C=CH-CHCl-CH
2
Cl
- H
2
C=CH-CHCl-CH
2
Cl → H
2
C=CH-CCl=CH
2
+ HCl
Vodikov klorid v stiku z vodo v tkivu tvori zelo jedko klorovodikovo kislino. Vdihavanje par lahko povzro?i ka?ljanje, du?enje in vnetje nosu, grla in gornjih dihalnih poti. Pri te?jih zastrupitvah povzro?i
plju?ni edem
, razpad obto?il in smrt. Pri stiku s ko?o povzro?i rde?ico, bole?ino in te?ke opekline. Pri stiku z o?mi lahko povzro?i trajne okvare vida.
Plin je zelo hidrofilen in se iz izpu?nih plinov zlahka izpere s prepihavanjem skozi vodo. Stranski proizvod je klorovodikova kislina.
Oprema za ravnanje z vodikovim kloridom mora biti preverjena, ?e posebno ventili in regulatorji. Izdelana mora biti iz izbranih gradiv, na primer iz
nerjavnega jekla
ali polimerov.
- ↑
≫Hydrogen chloride (CHEBI:17883)≪
.
Chemical Entities of Biological Interest (ChEBI)
. UK: European Bioinformatics Institute.
- ↑
W.M.Haynes (2010),
Handbook of Chemistry and Physics
(91. izdaja), Boca Raton, Florida: CRC Press. str. 4?67.
ISBN 978-1-4398-2077-3
.
- ↑
Hydrogen Chloride
Arhivirano
2014-02-22 na
Wayback Machine
.. Gas Encyclopaedia. Air Liquide
- ↑
D. D. Perrin,
Dissociation constants of inorganic acids and bases in aqueous solution
, Butterworths, London, 1969.
- ↑
Hydrochloric Acid - Compound Summary
. Pubchem
- ↑
G. Natta (1933),
Struttura e polimorfismo degli acidi alogenidrici
, Gazzetta Chimica Italiana,
63
, str. 425?439.
- ↑
E. Sandor, R. F. C. Farrow (1967),
Crystal Structure of Solid Hydrogen Chloride and Deuterium Chloride
, Nature,
213
, str. 171?172, DOI 10.1038/213171a0.
- ↑
Francisco J. Arnsliz (1995).
≫
A Convenient Way To Generate Hydrogen Chloride in the Freshman Lab
≪
.
J. Chem. Ed
.
72
(12): 1139.
doi
:
10.1021/ed072p1139
. Arhivirano iz
prvotnega spleti??a
dne 24. septembra 2009
. Pridobljeno 23. maja 2012
.
- ↑
TKI Hrastnik d.d.
- ↑
Hartley, Harold
(1960). ≫
The Wilkins Lecture. Sir Humphry Davy, Bt., P.R.S. 1778?1829
≪.
Proceedings of the Royal Society of London (A)
.
255
(1281): 153?180.
Bibcode
:
1960RSPSA.255..153H
.
doi
:
10.1098/rspa.1960.0060
.