Vitelij Avlvs Vitellivs Germanicvs Avgustvs
8. cesar Rimskega cesarstva
Vladanje	16. april 69 ? 22. december 69
Predhodnik	Oton
Naslednik	Vespazijan
Rojstvo	24. september 15 [1] ali 7. september 15 [1] Nuceria [d]
Smrt	22. december 69 (54 let) Rim
Potomci	? Avl Vitelij Petronijan ? Germanik ? h?erka neznanega imena
Imena ? Avel Vitelij (od rojstva do prihoda na prestol) ? Aulus Vitellius Germanicus Augustus (kot cesar)
Rodbina	brez dinastije
O?e	Lucij Vitelij
Mati	Sekstilija

Vitelij ( latinsko Avlvs Vitellivs Germanicvs Avgvstvs ), 8. cesar Rimskega cesarstva , ki je v letu ?tirih cesarjev vladal osem mesecev od 16. aprila do 22. decembra 69 , * 24. september 15 , † 22. december 69 .

Bil je prvi rimski cesar, ki si je po imenovanju namesto ?astnega naslova Caesar nadel naslov Germanik , ker je naslov Cezar zaradi ne?astnih Neronovih dejanj v ?tevilnih krogih pri?el na slab glas.

Njegove zahteve po rimskem prestolu so kmalu izpodbijale legije v vzhodnih provincah, ki so namesto njega za cesarja razglasile svojega poveljnika Vespazijana . V dr?avljanski vojni, ki je sledila, je Vespazijan v drugi bitki pri Bedriaku v severni Italiji porazil Vitelija. Ko je Vitelij spoznal, da je izgubil podporo, je bil pripravljen odstopiti v Vespazijanovo korist, vendar so ga Vespazijanovi vojaki 22. decembra 69 ubili.

Dru?ina [ uredi | uredi kodo ]

Vitelij je bil sin Lucija Vitelija Veterisa in njegove ?ene Sekstilije. Imel je brata Lucija Vitelija mlaj?ega. Svetonij omenja dva povsem razli?na opisa Vitelijeva porekla. Po prvem naj bi izhajal iz lacijske vladarske dru?ine, po drugem pa, da je bil ni?jega stanu. ^[2] Svetonij isto?asno pripominja, da so besedili pisali ali laska?i ali njegovi sovra?niki, obe pa sta bila napisani pred njegovim prihodom na oblast. ^[2] Svetonij omenja tudi to, da je bil Vitelijev horoskop ob rojstvu tak?en, da so se njegovi star?i zgrozili in da je njegov o?e zato posku?al prepre?iti njegovo imenovanje za konzula. ^[3]

Prvi? se je poro?il pred letom 40 s Petronijo, h?erko Publija ali Gaja Petronija Poncija Nigrina, s katero je imel sina Avla Vitelija Petronijana, univerzalnega dedi?a svoje matere in starega o?eta.

Drugi? se je poro?il okoli leta 50 z Galerijo Fundano, ki je bila morda vnukinja prefekta Gaja Galerija. Z njo je imel sina Germanika in h?erko neznanega imena, ki je bila rojena pred letom 55.

Javne slu?be [ uredi | uredi kodo ]

Politi?na in voja?ka kariera [ uredi | uredi kodo ]

Leta 48 je bil konzul, leta 60 ali 61 pa verjetno prokonzul Afrike . Obe slu?bi je dobro opravil. Konec leta 68 ga je Galba na splo?no za?udenje imenoval za poveljnika vojske v Spodnji Germaniji . Med svojimi ?astniki in vojaki je postal priljubljen zaradi pretirane razsipnosti in pretirano dobrega zna?aja, kar je kmalu usodno vplivalo na red in disciplino v vojski.

Prihod na oblast [ uredi | uredi kodo ]

Za Vitelijev vzpon na rimski prestol sta bila zaslu?na Kekina in Fabij Valens, poveljnika dveh legij na Renu . Z njuno pomo?jo je izvedel voja?ki udar, ki se je hitro kon?al. Oba poveljnika sta namre? 1. januarja 69 odklonila prise?i zvestobo novemu cesarju Galbi in kmalu zatem v Kolnu za novega cesarja razglasila Vitelija (natan?neje za cesarja Spodnje in Gornje Germanije ). Na njegovo stran so kmalu zatem prestopile tudi legije iz Galije , Britanije in Retije . Vitelij je zatem od?el na pohod na Rim, kjer je namesto na Galba naletel na Otona .

Resnici na ljubo Vitelija kot cesarja nikoli ni priznal ves rimski svet, ?etudi mu je rimski senat podelil vsa cesarska pooblastila in ?asti. V Italijo je pri?el na ?elu samopa?nih in surovih vojakov in Rim spremenil v prizori??e izgredov in pokolov, gladiatorskih iger in potratnih gostij. Zmagovite legionarje je nagradil z razpustitvijo pretorske garde in postavitvijo njihovih mo? na njeno mesto.

Cesar [ uredi | uredi kodo ]

Dr?avna uprava [ uredi | uredi kodo ]

Svetonij, ?igar o?e se je v Bedriacu boril na Otonovi strani, je imel o Vitelijevi kratkotrajni vladavini neugodno mnenje. Opisal ga je kot neabicioznega vladarja, ki je sicer ?elel vladati modro, vendar sta ga Valens in Kekina vzpodbujala k nemoralnim dejanjem, ki so njegovo dobro stran potisnila v ozadje. Vitelij je bi bil len, razbrzdan in zelo debel po?eruh, ki je imel po ?tiri pojedine na dan. Na njih so stregli redke jedi, ki jih je morala nabavljati celo rimska vojna mornarica.

Na vsako pojedino je sam povabil goste iz plemi?kih hi?. O njem se je govorilo tudi to, da je svojo mater izstradal do smrti, da bi se izponila prerokba, da bo vladal zelo dolgo, ?e bo mati umrla pred njim. Nekateri drugi pisci, med njimi Tacit in Kasij Dion , se z nekaterimi Svetonijevimi trditvami ne strinjajo, ?eprav imajo o njem tudi sami komaj pozitivno mnenje.

Vitelij je kljub svoji kratki vladavini sprejel dva odloka, ki sta ga pre?ivela. Oba opisuje Tacit v svoji Zgodovini :

• prekinil je prakso, da so centrioni lahko prodajali dopuste in ugodnosti svojim vojakom,
• polo?aji v dr?avni upravi, ki so bili rezervirani samo za svobodnjake, so postali dostopni tudi za viteze ( equites )

S 1. oktobrom 69 je v Rimu in Italiji prepovedal delo astrologov . Nekaj astrologov se je na njegov odlok odzvalo z objavo svojega odloka: "Vsi astrologi za blagor na?e dr?ave odrejamo, da Vitelij na dolo?en dan ne bo ve? ?iv". Vitelij je v odgovor usmrtil vse astrologe, ki so jih ujeli. ^[4]

Odstop in smrt [ uredi | uredi kodo ]

Julija 69 je Vitelij izvedel, da so legije v vzhodnih provincah za cesarja razglasile svojega poveljnika Tita Flavija Vespazijana . Ko so za novico izvedele legije v Dalmaciji in Iliriku , so tudi same prestopile na Vespazijanovo stran. Vitelija so zapustili ?tevilni privr?enci in zahtevali njegov odstop.

Tacit v svoji Zgodovini trdi, da je Vitelij pri?akal Vespazijanovo vojsko pri Mevaniji (sedanja Bevagna, Umbrija , Italija ) in se preko Marka Antonija Prima, poveljnika VII. legije Galbiana v Panoniji in enega od glavnih Vespazijanovih podpornikov, dogovoril za odstopne pogoje. Pretorijanci Vespazijenu niso dovolili, da bi izpeljal dogovor. Na poti k Templju zmage, kjer je nameraval deponirati svoje cesarske insignije, so ga prestregli in prisilili, da se je vrnil v svojo pala?o.

Vespazijanovih vojaki so ga po prihodu v Rim izvlekli iz skrivali??a v cesarski pala?i in ga na Gemonijskih stopnicah ubili. Njegovo truplo so vrgli v Tibero . Svetonij, ki se sklicuje na Kasija Diona, pravi, da so ga pred tem obglavili in z njegovo glavo paradirali po Rimu. Ubili so tudi njegovega brata in sina.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

Primarni viri [ uredi | uredi kodo ]

• Svetonij, Vitelijevo ?ivljenje Life of Vitellius
• Kasij Dion, 64 [1]
• Continuite gentilice et continuite senatoriale dans les familles senatoriales romaines a l'epoque imperiale , 2000

Sekudarni viri [ uredi | uredi kodo ]

• Vitelijev ?ivljenjepis livius.org Arhivirano 2012-06-29 na Wayback Machine .
• Vitelijev ?ivljenjepis De Imperatoribus Romanis
• M.H. Smith, Aulus Vitellius