Vid
je
?ut
za zaznavanje
svetlobe
in njeno interpretacijo (≫gledanje≪).
?utilo
za vid je
oko
. Pri tem lo?imo fizi?no zaznavanje svetlobe, ki ga opravlja oko skupaj s ?utnimi celicami pali?icami in ?epki ter interpretacijo zaznane svetlobe, ki se dogaja v mo?ganih. Po nekaterih informacijah naj bi ?lovek preko vida dobil 80 % vseh informacij iz okolja.
V mre?nici, ki pokriva pribli?no 70 % notranje strani o?esne stene, se nahajajo ?utne celice za svetlobo. Delimo jih na ?epke, ki zaznavajo
barve
, in na pali?ice, ki se odzivajo na svetlobo katerekoli
valovne dol?ine
. Pali?ic je v o?esu okoli 10 milijonov, medtem ko je ?epkov manj ? 6 do 7 milijonov. Lo?i jih tudi senzori?ni prag, saj lahko pali?ice zaznajo veliko manj?o koli?ino vpadne svetlobe kot ?epki ? zato ob majhnih svetlostih slabo zaznavamo barve. ?epkov je najve? na delu mre?nice, ki se imenuje rumena pega in se nahaja to?no nasproti o?esne le?e. Tukaj zaznavamo barve svetlobe najbolje, saj se sem preslika to?ka, kamor smo usmerili pogled. Ob straneh rumene pege se koncentracija ?epkov zmanj?uje na ra?un koncentracije pali?ic. Pod rumeno pego se nahaja sti?i??e vidnega ?ivca in mre?nice ? to je mesto, kjer ?utnih celic ni in posledi?no vpadne svetlobe tukaj ne zaznamo.
Glavni ?lanek:
Barvni vid
.
Spektralna ob?utljivost treh vrst ?epkov; na
abscisi
je
valovna dol?ina
svetlobe
v
nanometrih
. Vrhove valovnih dol?in podaja
Wienov zakon
Za razumevanje ?love?kega zaznavanja svetlobe se je treba poglobiti v delovanje ?epnic in pali?nic. ?epki so celice, ki reagirajo na razli?ne valovne dol?ine svetlobe, reagirajo torej na barve. ?epke delimo na rde?e, zelene in modre, torej glede na barvo, ki jo zaznavajo. Podro?ja ob?utljivosti se mo?no prekrivajo, a imajo lo?ene vrhove. Ob vzburjenju po?iljajo ?epki signale po vidnem ?ivcu, ki so sorazmerni produktu jakosti in relativne ob?utljivosti ?epka na valovno dol?ino svetlobe. Mo?gani nato zdru?ijo signale iz vseh vzburjenih ?epkov in jih interpretirajo kot barvo.
Bela svetloba, ki vsebuje vse valovne dol?ine vidnega dela spektra, posledi?no vzburja vse tri vrste ?epnic, kar mo?gani interpretirajo kot belo barvo svetlobe. Vtis bele svetlobe lahko dose?emo tudi s kombinacijo samo dveh ali treh spektralnih ?rt, ki vzburjajo vse tri vrste ?epkov in jih mo?gani torej interpretirajo kot belo svetlobo. Svetloba s tremi spektralnimi ?rtami v modrem, zelenem in rde?em delu spektra je seveda najo?itnej?a kombinacija. Isti u?inek bele svetlobe pri zelo majhnem dele?u celotnega spektra pa dose?emo tudi z modro in rumeno svetlobo. To lastnost ?love?kega vida izkori??a mnogo svetlobnih virov, kot npr. fluorescentne sijalke in bele svetle?e diode.
Spektralna ob?utljivost o?esa
[
uredi
|
uredi kodo
]
?e se se?tejejo spektralne ob?utljivosti vseh treh vrst ?epkov, se dobi krivuljo spektralne ob?utljivosti o?esa. Razlikuje se skotopski in fotopski, oziroma no?ni in dnevni vid. Vrhove valovnih dol?in podaja
Wienov zakon
. Vrh fotopske krivulje se nahaja pri 555
nm
, kar je
rumeno
zelenkasta
svetloba. Pri no?nem vidu se krivulja pomakne proti manj?im valovnim dol?inam in zna?a 507 nm. Pri razsvetljavi, kjer se stremi k osvetljenosti primerljivi z dnevno, se prilagaja predvsem fotopski krivulji. Ta krivulja je tudi razlog za uvedbo posebnih enot v fotometriji.