Victor Horta
Rojstvo	6. januar 1861 ( {{padleft:1861|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:6|2|0}} ) [1] [2] […] Gent [1] [4]
Smrt	8. september 1947 ( {{padleft:1947|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:8|2|0}} ) [1] [3] […] (86 let) Bruselj [1] [4]
Dr?avljanstvo	Belgija [6]
Poklic	arhitekt , oblikovalec , urbanist , u?itelj , splo?ni izvajalec
Nagrade	belgijski kralj Albert I. mu je podelil naslov baron, dobil je tudi Godecharlovo nagrado (1884)
Podpis

Victor Pierre Horta ( Victor, baron Horta po 1932); belgijski arhitekt in oblikovalec, * 6. januar 1861 , Gent , † 8. september 1947 , Bruselj .

John Julius Norwich ga je opisal kot ≫nedvomno klju?nega evropskega arhitekta art nouveauja ≪, kar tudi je. Zaradi gradnje Tasselove hi?e v Bruslju v letih 1892 in 1893 je priznan kot prvi, ki je v arhitekturi predstavil dekorativno umetnost. Strast do ukrivljene poteze , ki jo je Horta spodbujal, je zelo vplivala na arhitekta Hectorja Guimarda, ki jo je uporabljal v Franciji in raz?iril njen vpliv v tujini. ^[7]

Leta 1932 je belgijski kralj Albert I. Horti podelil naslov baron za njegove projekte v arhitekturi. ?tiri stavbe, ki jih je zasnoval, so bile leta 2000 uvr??ene na Unescov seznam svetovne dedi??ine.

?ivljenje in kariera [ uredi | uredi kodo ]

Ko je bil star 12 let, je pomagal svojemu stricu na gradbi??u in sklenil, da bo postal arhitekt. ?e od otro?tva ga je zelo zanimala glasba in leta 1873 je na konservatoriju v Gentu za?el ?tudirati glasbeno teorijo. ^[8] Zaradi slabega obna?anja so ga izklju?ili in se je vpisal na oddelek za arhitekturo na Kraljevi akademiji za likovno umetnost v Gentu. Leta 1878 je od?el v Pariz in na?el delo pri arhitektu in oblikovalcu Julesu Debuyssonu na Montmartru. Navdu?ili so ga impresionisti?ni in pointilisti?ni umetniki, pa tudi mo?nosti dela z ?elezom in steklom .

Ko mu je leta 1880 umrl o?e, se je vrnil v Belgijo in se preselil v Bruselj. Poro?il se je in imel dve h?erki. Na Kraljevi akademiji za lepe umetnosti je ?tudiral arhitekturo. V Bruslju se je spoprijateljil s Paulom Hankarjem, ki je pozneje tudi sprejel art nouveau. Po kon?anem ?tudiju je Horta postal pomo?nik svojega profesorja Alphonsa Balata, arhitekta Leopolda II. Skupaj sta oblikovala kraljeve rastlinjake v Laeknu. To je bilo prvo Hortovo delo, pri katerem je uporabljal steklo in ?elezo.

Leta 1884 je dobil prvo Godecharlovo nagrado, ki je bila podeljena za arhitekturo (za neizgrajen projekt za parlament) ter nagrado grand prix v arhitekturi ob odhodu s Kraljeve akademije.

Leta 1885 je Horta za?el delati samostojno in dobil naro?ilo za oblikovanje treh hi?, ki so bile zgrajene v tem letu. Istega leta se je pridru?il tudi osrednjemu zdru?enju belgijskih arhitektov. V naslednjih nekaj letih je nastopil na ve? nate?ajih za javna dela in sodeloval s kiparji (predvsem svojim prijateljem Godefroidom Devressom) pri kipih in celo grobnicah ter dobil ?tevilne nagrade. Osredoto?il se je na ukrivljenost modelov, saj je verjel, da so bile oblike, ki jih je ustvaril, zelo prakti?ne in umetni?ko neizumetni?ene.

V tem obdobju se je Horta precej dru?il s prostozidarji in se leta 1888 pridru?il lo?i veliki orient Belgije v Bruslju. To mu je zagotovilo veliko strank, ko se je leta 1893 vrnil k na?rtovanju hi? in trgovin.

Leta 1892 je bil imenovan za vodjo grafi?nega oblikovanja za arhitekturo na Svobodni bruseljski univerzi. Leta 1893 ^[9] je postal profesor arhitekture. Ker mu univerza leta 1911 ni omogo?ila, da bi oblikoval raz?iritev univerzitetne stavbe, jo je zapustil. ^[10]

Naslovi [ uredi | uredi kodo ]

• 1919
  • ?astnik reda krone ^[11]
  • ?lan Kraljeve akademije znanosti, knji?evnosti in likovnih umetnosti v Belgiji ^[12]
• 1920: ?astnik Leopoldovega reda ^[13]
• 1925: direktor razreda lepih umetnosti na Kraljevi akademiji znanosti, knji?evnosti in likovnih umetnosti v Belgiji ^[12]
• 1932: baron s kraljevim odlokom

Art nouveau [ uredi | uredi kodo ]

Ko je bil na razstavi leta 1892 predstavljen art nouveau, se je Horta navdu?il nad njim, kar je bilo vidno pri oblikovanju hi?e za profesorja Emila Tassela, ki je bila dokon?ana leta 1893. Tako oblikovanje je bilo takrat velika novost, prelomna razporeditev tlorisnih prostorov z notranjo ?elezno strukturo z zavitimi rastlinskimi oblikami, ki so jo kasneje imenovali tehnika ukrivljene poteze . Okra?ena in izdelana zasnova ter naravna razsvetljava sta bili zakriti za kamnito fasado, da bi bila zgradba usklajena z bolj strogo obliko sosednjih hi?. Stavba je prva, zgrajena v arhitekturnem slogu art nouveauja. ^[14]

Po mnogih pohvalah je Horta dobil naro?ila za ?tevilne druge pomembne stavbe po Bruslju. Obogatil je ta novi arhitekturni slog, oblikoval je Solvayevo hi?o (1895?1900) in svojo rezidenco (1898), pro?elje je bilo iz ?eleza in kamna z izdelano notranjostjo iz ?eleza.

Leta 1894 je bil izvoljen za predsednika osrednjega zdru?enja belgijskih arhitektov, a je odstopil naslednje leto po sporu, ki je nastal, ko je brez javnega nate?aja dobil naro?ilo za vrtec na ulici Saint-Ghislain/Sint-Gissleinsstraat.

Od leta 1895 do 1899 je zasnoval Ljudsko hi?o ( Volkshuis/Maison du Peuple ), glavno stavbo za napredno belgijsko delavsko stranko ^[15] , ki jo sestavljajo velik kompleks pisarn, sejnih sob, kavarn in konferen?na ter koncertna dvorana z ve? kot 2000 sede?i. Kljub mednarodnemu nasprotovanju ve? kot 700 arhitektov so jo leta 1965 poru?ili, kar je bilo razgla?eno za enega najve?jih arhitekturnih zlo?inov 20. stoletja. ^[16]

20. stoletje [ uredi | uredi kodo ]

V skladu z javnim razpolo?enjem je po pribli?no desetih letih art nouveauja, ki ga je Horta pionirsko vodil in po katerem je najbolj znan, od preloma stoletja oblikovanje postopoma za?elo postajati poenostavljeno in manj o?itno z bolj klasi?nimi elementi. To se lahko vidi pri raz?iritvi leta 1901 nedavno kon?ane Eetveldove hi?e ( Hotel van Eetvelde ), pri kateri se je odlo?il za par marmornih stebrov.

Leta 1906 se je lo?il in se ?ez dve leti drugi? poro?il, tokrat z Julio Carlsson. Leta 1906 je dobil naro?ilo za novo Brugmannovo univerzitetno bolni?nico. Ob upo?tevanju stali?? zdravnikov in upraviteljev bolni?nic je naloge bolni?nice porazdelil po ?tevilnih nizkih paviljonih, ki so se razprostirali na 18 hektarjih parka kampusa. Dela so se za?ela leta 1911. ?eprav so jo uporabljali med prvo svetovno vojno, je bila uradno odprta ?ele leta 1923. Njena nenavadna zasnova in postavitev sta zanimala evropsko medicinsko skupnost in njegove zgradbe se uporabljajo ?e danes. ^[17]

Leta 1907 je z vklju?itvijo veliko klasi?nih elementov oblikoval Muzej lepih umetnosti v Tournaiju, a je bil zaradi vojne odprt ?ele leta 1928.

Med prvo svetovno vojno je zapustil Belgijo in februarja 1915 od?el v London. Sodeloval je pri razpravi o urbanizaciji Belgije, ki jo je organiziralo Mednarodno zdru?enje za vrtna mesta in na?rtovanje mest. ^[18] Ker se zaradi vojne ni mogel vrniti v Belgijo, se je konec leta odlo?il, da bo ?el v Zdru?ene dr?ave Amerike, kjer je predaval na univerzah, kot so Cornell , Harvard , MIT , Smith College, Wellesley College in Yale , leta 1917 pa postal profesor arhitekture na univerzi Georgea Washingtona in imel spominsko predavanje na Harvardu.

Art deco in modernizem [ uredi | uredi kodo ]

Unescova svetovna dedi??ina
Uradno ime	Major Town Houses of the Architect Victor Horta (Brussels)
Kriterij	kulturni: i, ii, iv
Referenca	1005
Vpis	2000 ( zasedanje )

Ko se je januarja 1919 vrnil v Bruselj, je prodal svoj dom in delavnico na ulici Americaine in postal tudi polnopravni ?lan Belgijske kraljeve akademije.

Zaradi povojnega var?evanja art nouveau ni bil ve? mogo?. Horta, ki je v prej?njem desetletju poenostavil svoj slog, ni ve? uporabljal organskih oblik, temve? je svoje oblikovanje zasnoval na geometriji. Nadaljeval je racionalne tlorisne na?rte in uporabljal najnovej?e dose?ke gradbene tehnologije in in?eniringa gradbenih storitev. Pala?a lepih umetnosti ( Paleis voor schone kunsten ) v Bruslju, ve?namenski kulturni center, je zasnovan v formalnem slogu, ki je bil v tistem ?asu nov, vendar je zasnovan kot art deco in ima kubisti?ne lastnosti ter je ?e posebej zanimiv. Horta je ?e od leta 1919 razvijal na?rt, gradnja pa se je kon?no za?ela leta 1923. Zunaj je stavba oble?ena v kamen , vendar je bila ve?inoma zgrajena z armiranim betonom . Kot je v stavbah art nouveauja pustil jeklo, je prvotno nameraval pustiti beton, ki je bil v notranjosti izpostavljen. Na ?alost je bila povr?ina nezadovoljiva in na njegovo ?alost ga je bilo treba pokriti. Njegovi kompleksni eta?ni na?rti znova dokazujejo njegovo nadarjenost za racionalno oblikovanje. Horta je zdru?il svojo ljubezen do glasbe in arhitekture ter zasnoval nenavadno koncertno dvorano z jaj?asto oblikovanim stropom, ki velja za eno najve?jih na svetu, ?eprav so bile leta 1970 v zvezi z akustiko spremembe. Dvorana Henryja Leboeufa, glavna koncertna dvorana, je bila obnovljena leta 2000 vklju?no z akustiko. ^[19] Nadaljnja obnovitvena dela na drugih delih stavbe so bila v 2000-ih.

Leta 1927 je Horta postal direktor Kraljeve akademije lepih umetnosti v Bruslju in ostal ?tiri leta do leta 1931. Albert I. mu je kot priznanje za njegovo delo leta 1932 podelil naslov baron.

?e leta 1910 se je za?el ukvarjati s svojim najdalj trajajo?im projektom, z modernisti?no ?elezni?ko postajo Bruselj-Central (naro?ilo za pripravo risb je dobil leta 1913), a se je delo za?elo ?ele ?ez 27 let. Prvotno je bilo na?rtovano, da bi to zelo pripomoglo k ve?jemu razvoju ob?ine, saj je Horta delal tudi v 20-ih letih 20. stoletja, ?eprav se to nikoli ni zgodilo. Za?etek gradnje je bil tako pozen zaradi dolgotrajnega postopka nakupa in ru?enja ve? kot 1000 stavb ob progi nove ?eleznice (med obstoje?imi postajami), tehni?nih te?av in prve svetovne vojne. Gradnja se je kon?no za?ela leta 1937 kot del na?rtov za pospe?evanje gospodarstva med veliko gospodarsko krizo , preden se je z izbruhom druge svetovne vojne znova ustavila ^[20] . Umrl je leta 1947, zgradbo pa so po njegovih na?rtih kon?ali njegovi sodelavci pod vodstvom Maxima Brunfauta. Odprta je bila 4 oktobra 1952. ^{[21] [22]}

Victor Horta je pokopan na pokopali??u Ixelles v Bruslju.

Dedi??ina [ uredi | uredi kodo ]

Po izginotju art nouveauja so bile uni?ene ?tevilne Hortove stavbe, predvsem Ljudska hi?a ( Volkshuis/Maison du Peuple ), ki je bila poru?ena leta 1965. Nekaj njegovih stavb je ?e vedno v Bruslju in si jih je mogo?e ogledati. Najpomembnej?e so Winkels/Magasins Waucquez , prej veleblagovnica, zdaj bruseljski muzej stripov, in ?tiri njegove zasebne hi?e ( hotels ), ki so bile vpisane na Unescov seznam svetovne dedi??ine:

• Tasselova hi?a, zasnovana in zgrajena za profesorja Emila Tassela leta 1892 in 1893
• Solvayeva hi?a, zasnovana in zgrajena med letoma 1895 in 1900
• Eetveldova hi?a, zasnovana in zgrajena med letoma 1895 in 1898
• Hortova hi?a in atelje, zasnovana leta 1898, zdaj Hortov muzej, posve?en njegovemu delu

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Aubry, Francoise; Vandenbreeden, Jos (1996). Horta ? Art Nouveau to Modernism. Ghent: Ludion Press. ISBN 0-8109-6333-7 .
• Cuito, Aurora (2003). Victor Horta. New York: Te Neues Publishing Company. ISBN 3-8238-5542-5 .
• Dernie, David (1995). Victor Horta. Chichester: John Wiley & Sons. ISBN 1-85490-418-3 .
• Bogaert C., Lanclus K. & Verbeeck M. met medewerking van Linters A. 1979: Inventaris van het cultuurbezit in Belgie, Architectuur, Stad Gent, Bouwen door de eeuwen heen in Vlaanderen 4NB Z-W, Brussel ? Gent

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Victor Horta .

• UNESCO Word Heritage List entry
• Victor Horta
• Horta Museum
• Cupola's Art Nouveau Architecture Gallery One at www.cupola.com
• art-nouveau-around-the-world.org Victor Horta
• Victor Horta on BALaT - Belgian Art Links and Tools (KIK-IRPA, Brussels)