Vetrna energija
je skupni izraz za postopke pridobivanja
energije
iz premikanja
zra?nih
mas. Najpogosteje gre za sistem
vetrnice
, ki energijo vetra pretvori v
mehansko
ali
elektri?no energijo
.
Leta 1887 je ?kotski akademik, profesor James Blyth, izvajal poizkuse mo?i vetra, ki so dosegli vrhunec patenta Zdru?enega Kraljestva. V ZDA je Charles F. Brush proizvajal elektri?no energijo s pomo?jo mo?nega vetrnega stroja, ki ga je pognal pozimi1887?1888 za napajanje svojega doma in laboratorija do pribli?no leta 1900. Leta 1890 je danski znanstvenik in izumitelj Paul la Cour izdelal vetrno turbino za elektri?no energijo, ki je bila namenjena proizvodnji vodika. To so bili prvi zametki sodobnih vetrnih elektrarn.
Majhne vetrne turbine za razsvetljavo izoliranih pode?elskih stavb so raz?irili v prvi polovici 20. stoletja. Priklju?itev ve?jih enot na distribucijsko omre?je so poskusili na ve? lokacijah, vklju?no z Balaklava (Sovjetska zveza) leta 1931 in na 1,25 MW eksperimentalne enote v Vermontu leta 1941. Leta 1970 se je ameri?ka industrija zdru?ila z NASA v raziskovalnem programu, kjer so nastale NASA-vetrne turbine, testiranja in razvoj ?tevilnih zna?ilnosti sodobnega obsega turbin.
Pove?ana slika vetrnice.
Sodobne vetrne elektrarne so za?eli proizvajati leta 1979 s serijsko proizvodnjo vetrnih turbin danskih proizvajalcev Kuriant, Nordtank in Bonus. Za?etne turbine so bile majhne po dana?njih predpisih z zmogljivostjo vsaka 20-30 KW. Danes so velikosti mnogo ve?je, z Enercon E-126 so dosegli do 8 MW, med drugim se je proizvodnja pove?ala v mnogih dr?avah. Vetrna energija je danes najhitrej?i rasto?i obnovljivi vir energije.
Energijo, ki jo ima veter (torej
kineti?no energijo
gibajo?ega
zraka
), so ?e stoletja izkori??ale jadrnice in mlini na veter. Z mlini na veter so mleli
?ito
ter premikali ve?je koli?ine vode. Koncem leta 2010 je bila svetovna kapaciteta vetrnih elektrarn 197 GW. Danes imajo vetrne elektrarne kapaciteto 430 TWH, kar je 2,5 % svetovne elektri?ne porabe energije. V zadnjih petih letih je bila letna rast novih naprav 27,6-odstotna. Vetrna energija bo po pri?akovanjih dosegla 3,35 % svetobne elektri?ne porabe energije do leta 2013 in 8 % do leta 2018. Ve? dr?av je ?e doseglo relativno visoko stopnjo izkori??anja vetrne energije. Po vsem svetu 83 dr?av uporablja njihovo mo? po tr?nih zakonitostih.
Vetrna elektrarna
v Nem?iji.
Modernim naslednikom mlinov na veter pravimo
vetrne turbine
. So precej izpopolnjenej?i in namenjeni pogonu elektri?nih
generatorjev
. Najve?je vetrnice kot npr.
Vestas V164
imajo premer 164 metrov in 8MW elektri?ne mo?i.
?tevilna ≫polja≪ takih vetrnic so zgradili na obmo?jih s stalnim vetrom. ?e so polja vetrnic zelo obse?na, lahko poglavizno spremenijo izgled pokrajine. Zemlja na poljih vetrnic pa je ?e vedno uporabna.
Drug na?in so vetrne turbine z vetrnicami v obliki velike ?rke H, ki se vrte okoli navpi?ne osi. Njihova prednost je, da jih ni treba usmerjati po vetru.
?eprav vetrna energija predstavlja le okoli 1 % svetovne proizvodnje elektri?ne energije
[1]
, njen pomen hitro raste. Vetrna energija ?e predstavlja 20 % elektri?ne energije na
Danskem
, 7 % v
?paniji
ter 7 % v
Nem?iji
.
[2]
Vetrno energijo je mogo?e bolje izkori??ati na morju, kjer so hitrosti vetra bolj?e kot pa na kopnem, zato je pridonos vetrnih elektrarn na morju pri dobavi elektri?ne energije vi?ji. Male vetrne kopenske objekte uporabljajo za zagotavljanje elektri?ne energije na posameznih lokacijah in komunalnih podjetjih. Vse bolj je odkupovan prese?ek vetrne elektri?ne energije, proizvedene v malih doma?ih vetrnih turbinah. Kljub temu, da je spremenljiv vir energije, nestalen veter redko povzro?a te?ave pri uporabi vetrne energije za dobavo do 20 % celotne porabe elektri?ne energije. Glede dele?a rasti, pove?anih stro?ke, potrebe po uporabi in skladi??enju izpodriva klasi?no proizvodnjo.
Vetrno polje na Kanarskih otokih
Tehnika upravljanja energije, kot je shranjevanje zmogljivosti, podpora napajanja (obi?ajno zemeljski plin), uva?a in izva?a mo? sosednjim obmo?jem ali zmanj?a povpra?evanje, kadar je vetrna proizvodnja nizka. To je lahko ubla?itev te?av.
Vetrne energije kot alternativo za fosilna goriva je veliko. Pridobivanje elektri?ne energije iz vetra ne proizvaja toplogrednih plinov, je obnovljiv vir in zaseda manjhno povr?ino. Cena vetrne energije na enoto je podoba ceni premoga in zemeljskega plina. Gradnja vetrnih elektrarn ni povsod dobro sprejeta, vendar je zaradi u?inkov na okolje nasploh veliko manj te?avna od postavljanja objektov za pridobivanje energije iz kateregakoli drugega vira.
10 Najve?jih proizvajalk vetrne energije (2010)
| Dr?ava
|
Mo? vetrnih elektrarn (MW)
|
| Kitajska
|
44,733
|
| ZDA
|
40,180
|
| Nem?ija
|
27,215
|
| ?panija
|
20,676
|
| Indija
|
13,066
|
| Italija
|
5,797
|
| Francija
|
5,660
|
| Velika Britanija
|
5,204
|
| Kanada
|
4,008
|
| Danska
|
3,734
|
| Dr?ava
|
Proizvodnja vetrne energije(GWh)
|
| ?panija
|
42,976
|
| Nem?ija
|
35,500
|
| Velika Britanija
|
11,440
|
| Francija
|
9,600
|
| Portugalska
|
8,852
|
| Danska
|
7,808
|
| Nizozemska
|
3,972
|
| ?vedska
|
3,500
|
| Irska
|
3,473
|
| Gr?ija
|
2,200
|