Varnost

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Varnost je stanje, ko smo zavarovani oz. obvarovani pred nevarnostjo ali izgubo.

Psihi?na varnost [ uredi | uredi kodo ]

Trije elementi psihi?ne varnosti:

  1. ≫ovire≪, ki zadr?ujejo in omejujejo napadalca;
  2. alarmi, varnostne lu?i, varnostniki, kamere, ki omogo?ajo, da bodo napadalci opa?eni in prepoznavni
  3. varnostni ukrep; ujamejo napadalca, ko zaznajo napad

V dobro organiziranem sistemu se ti trije elementi med seboj povezujejo. Obstajajo ?tirje nivoji psihi?ne varnosti:

  1. pregledno okolje
  2. elektronska kontrola
  3. zaznavanje vsiljivcev
  4. video nadzor

Varnost na letali??ih [ uredi | uredi kodo ]

Poleg tehni?nih varnosti, je na letali??ih preskrbljeno tudi za varnost proti terorizmu in drugim oblikam kriminala. Vsak dan se ogromna mno?ica ljudi giblje po letali??ih. Za teroriste ali druge ljudi, ki ?elijo izvajati kriminal, je ravno zato to idealna lokacija ? ogromno ljudi na relativno majhni lokaciji. Zelo velika letali??a so tar?a teroristov, saj zlahka pride do ugrabitve letal in drugih oblik gro?enj ljudem.

Prva oblika varovanj na letali??ih je, da posku?ajo prepre?iti kakr?enkoli vstop ljudem z oro?jem, bombami ali drugimi topimi predmeti. ?e jim to uspe, potem za veliko verjetnost zmanj?ajo mo?nost napadov. Torej, varnost na letali??ih ima dva cilja:

  1. prepre?iti mo?nost napadov in kriminala na letali??u
  2. za??ititi letalsko posadko pred mo?nostjo napada.

Avtoriteta na letali??ih

Ve?ina dr?av ima zagotovljeno enotno varnost na letali??ih, kar pa ne velja za Veliko Britanijo. Oni imajo zagotovljeno varnost na lokalni in dr?avni ravno posebej. Imajo lahko razli?no osebje:

  • policijo, ki je najeta da skrbi za varnost na letali??u
  • 'pomo?no postajo' policije, ki je locirana na letali??u
  • ?lani lokalne policijske postaje, ki slu?ijo kot nekak?na obhodna stra?a
  • ?lani dr?avne vojske
  • dr?avna letali?ka za??ita
  • policijski psi, ki so trenirani za iskanje drog, eksploziva in drugih substanc

Kadar letali??e potrebuje katerega od na?tetih, ti prisko?ijo na pomo?.

Postopek in oprema

Mnogo nesre? se je v preteklosti zgodilo, ker so potniki lahko prenesli na letalo oro?je, ki jim je omogo?ilo, da so lahko ugrabili letalo. Vsak potnik mora, preden gre na letalo, skozi detektor kovin. S tem osebje preveri ali posameznik skriva pri sebi sumljive predmete, ki bi znali predstavljati nevarnost na letalu. Naprave, ki omogo?ajo rentgenske preglede ?e bolj pospe?ijo ta proces pregledovanja potnikov. Potniki morajo iti tudi skozi tako imenovano varovano obmo?je, kjer imajo potem izhod do letala. Za varnost so poskrbeli tudi tako, da ni mo?no uporabljati steklenih kozarcev in kro?nikov, ampak morajo biti ti iz plastike, saj kot taki ne morejo slu?iti morebitnemu napadalcu kot oro?je. Ve?ina potnikov, ki se vkrcajo na letalo ima po navadi nekoga, ki jih pospremi do letali??a in se od njih poslovi. V?asih je bilo omogo?eno, da so ti lahko pospremili svoje doma?e ali prijatelje, vse do vrat. To je danes prepovedano zaradi varnosti drugih potnikov, saj se nikoli ne ve kdaj bi znal kdo izkoristiti polo?aj za napad. Nih?e, ki ni potnik, ne sme vstopiti v varovano obmo?je. Izjeme veljajo le kadar je treba pospremiti otroke ali pa starej?e ljudi do vrat ali pa kadar se v varovanem obmo?ju odvijajo kak?ni poslovni sestanki. V Ameriki imajo pravilo, da mora biti tak sestanek najavljen vsaj 24 ur prej.

V nekaterih dr?avah pa imajo zaposlene posameznike, ki so posebej izobra?eni da preko pogovora in komuniciranja z drugimi potniki, posku?ajo odkriti morebitne gro?nje. V?asih sama tehnologija ni dovolj. V Zdru?enih dr?avah Amerike so na ve?jih letali??ih delali preizkuse in raziskovali koliko bomb odkrijejo. V letu 2002 so poro?ali da so detektorji spregledali okoli 60% ponarejenih bomb oz.sestavnih delov za bombe. Leta 2007 je ?tevilka narasla na 75%. Test je bil opravljen tako da so poslali na letali??a agente pod krinko, ki so imeli pri sebi ponarejene bombe in ?teli koliko jih je pri?lo ?ez carino. Tisti, ki padejo na izpitu, so takoj poslani na ponovno usposabljanje. Povsod po svetu, so na veliko letali??ih uvedli podoben program. Zagovorniki se prito?ujejo, da bi bili varnostni pregled bolj u?inkovit, ?e bi pregledali ljudi, ki se nam zdijo sumljivi, ne pa da se izgublja ?as na vsakem potniku.

Varnost na internetu [ uredi | uredi kodo ]

Varnost na internetu pridobiva na svojem pomenu, saj nepridipravi dnevno ustvarjajo nove prijeme za ogro?anje osebnih podatkov in premo?enja posameznika. Med najpogostej?e nevarnosti na internetu ?tejemo viruse , phishing ali ribarjenje gesel , vohunske programe in trojanske konje . Za varnost na internetu je v najve?ji meri odgovoren uporabnik sam. Da uporabnik ne bi postal tar?a napada na spletu, se mora za??ititi z antivirusnim programom , po?arnim zidom in redno posodabljati programsko opremo . Pomembno je tudi, da uporabnik interneta kriti?no presoja informacije in ne zaupa slepo vsakemu sporo?ilu, ki ga prejme od neznanega vira.

Okoljska varnost [ uredi | uredi kodo ]

Okoljska varnost pomeni zagotovilo, da dolo?en predmet, dejanje ali podro?je ne predstavlja nevarnosti za okolje . Izraz se uporablja predvsem pri oznaki ozemelj, ki so bila testirana in dokazana kot biotsko neopore?na, na primer za kemi?ne industrije, ki ne predstavljajo nevarnosti za ?loveka in naravo, ali za pristani??a in zatoke, ki so bili mehansko pre?i??eni in za??iteni. V teh primerih pravimo, da so okoljsko varni .

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]