한국   대만   중국   일본 
Varanasi - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Varanasi

Varanasi

???????
???????

Benares/Banaras
Mesto
Pogled na Ganges v Varanasiju
Pogled na Ganges v Varanasiju
Vzdevek: 
Sveto indijsko mesto
Varanasi se nahaja v Indija
Varanasi
Varanasi
Geografski polo?aj v Indiji
Koordinati : 25°32′15″N 83°39′51″E  /  25.53750°N 83.66417°E  / 25.53750; 83.66417
Dr?ava Zastava Indije  Indija
Zvezna dr?ava Utar Prade?
Okro?je Varanasi
Ustanovitev pred 5000 leti (po legendi)
Povr?ina
 ? Mesto 82 km 2
 ?  Metropolitansko obm. 163,8 km 2
Nadm. vi?ina
80,71 m
Prebivalstvo
  (2011)
 ? Mesto 1.212.610
 ? Gostota 15.000 preb./km 2
 ?  Metropolitansko obm. 1.432.280 (32 v Indiji)
?asovni pas UTC+5:30 ( IST )
Po?tne ?tevilke
221 0xx
Omre?na skupina 0542
Avtomobilska oznaka UP-65
Spletna stran [ www.nnvns.org www.nnvns.org ]

Varanasi ( sanskrt ??????? V?r??as? [?aː?aː??siː] ), znano tudi kot Benares ( [b?.naː.r?s] ) ali Banaras ( hindijsko ????? , urdujsko ????? , Ban?ras [b?n?ː??s] ) in Ka?i ( hindijsko ???? , urdujsko ???? , K??? [kaː.?iː] ) je mesto na levem (zahodnem) bregu reke Ganges v indijski zvezni dr?avi Utar Prade? . Ima osrednje mesto v tradicijah romanj, smrti in ?alovanja v hindujskem svetu. Velja za hinduisti?no , budisti?no , d?ainisti?no in senthujsko sveto mesto . Mesto je eno najstarej?ih stalno naseljenih mest na svetu. [3] [4]

Je 692 kilometrov jugovzhodno od indijske prestolnice New Delhi in 320 kilometrov vzhodno od glavnega mesta Lucknowa . Le?i 121 kilometrov dolvodno od Prajagraja, kjer je soto?je z reko Jamuno ?e eno pomembno hindujsko romarsko mesto.

Varanasi je eno najstarej?ih stalno naseljenih mest na svetu. [5] Ka?i, njegovo starodavno ime, je bilo povezano z istoimenskim kraljestvom pred 2500 leti. Levja prestolnica A?oke v bli?njem Sarnathu je bila interpretirana kot spomin na Budovo prvo pridigo tam v 5. stoletju pr. n. ?t. [6] V 8. stoletju je Adi ?ankara ustanovil ?a??enje ?ive kot uradno sekto Varanasija. Tulsidas je v Varanasiju napisal svoj ep v jeziku Avadhi, Ram?aritmanas , gibanje Bhakti, predelava sanskrtske Ramajane . Ve? drugih pomembnih osebnosti gibanja Bhakti je bilo rojenih v Varanasiju, vklju?no s Kabirjem in Ravidasom. [7] V 16. stoletju so rad?putski plemi?i v slu?bi dvorov in vojske mogulskega cesarja Akbarja sponzorirali gradnjo ali nadaljnjo izbolj?avo glavnega ?ivinega templja v mestu; zgradili so tudi druge templje, vsi pa so kazali arhitekturni slog celotnega cesarstva. [8] V skladu s pogodbo iz Faizabada je Vzhodnoindijska dru?ba pridobila Benares leta 1775, mesto je pozneje zaporedoma postalo del divizije Benares v odstopljenih in osvojenih provincah, severozahodnih provincah in Zdru?enih provincah, in po indijski neodvisnosti Utar Prade?. [9]

Etimologija [ uredi | uredi kodo ]

Tradicionalna etimologija povezuje Varanasi z imeni dveh pritokov Gangesa, ki tvorita meje mesta: Varuna, ki ?e vedno te?e v severnem Varanasiju in Assi, danes majhen potok v ju?nem delu mesta, blizu Assi Ghata. Staro mesto je na severni obali Gangesa, ki ga omejujeta Varuna in Assi.

V Mahabharati se mesto omenja kot K??? (???? Ka?i ) iz sanskrtskega besednega korena ka?- - 'sijati', zaradi ?esar je Varanasi znan kot 'mesto svetlobe', ≫svetle?e mesto kot ugledno sede? u?enja≪. [10] Ime so uporabljali tudi romarji iz Budovih dni.

Hindujska verska besedila uporabljajo ?tevilne vzdevke v sanskrtu za ozna?evanje Varanasija, kot so K??ik? (prevod 'sijo?i'), Avimukta (prevod 'nikoli zapu??en od ?ive'), ?nandak?nana (prevod 'gozd bla?enosti'), Rudrav?sa (v prevodu 'kraj, kjer prebiva Rudra') in Mah??mash?na (v prevodu 'veliko upepeljevali??e'). [11]

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Mitologija [ uredi | uredi kodo ]

Po hindujski mitologiji je Varanasi ustanovil ?iva, eno od treh glavnih bo?anstev poleg Brahme in Vi?nuja . Med spopadom med Brahmo in ?ivo je slednji odtrgal eno od Brahminih petih glav. Kot je bila navada, je zmagovalec nesel glavo ubitega nasprotnika v roki in jo pustil, da mu je visela z roke, kot sramotno dejanje in znak lastne hrabrosti. V usta so dali tudi uzdo. ?iva je tako osramotil Brahmovo glavo in jo ves ?as imel pri sebi. Ko je pri?el v mesto Varanasi v tem stanju, je vise?a Brahmina glava padla iz ?ivine roke in izginila v zemlji. Varanasi zato velja za izjemno sveto mesto. [12]

Pandave , skupina pet legendarnih bratov, Judhi?tira, Bhima, Ard?una, Nakula in Sahadeva, protagonisti hindujskega epa Mahabharata , naj bi obiskali mesto v iskanju ?ive, da bi se odkupili za svoje grehe bratomora in brahmahatje ('umor brahmana'), ki so jih zagre?ili med vojno Kuruk?etra. [13] Velja za eno od sedmih svetih mest ( Sapta Puri ), ki lahko zagotovi mok?o ; Ajodhja, Mathura, Haridvar, Ka?i, Kan?i, Avanti in Dv?rak? je sedem mest, ki so znana kot osvoboditelji. [14] Princesi Ambika in Ambalika iz Ka?ija sta bili poro?eni z vladarjem Hastinapure Vi?itravirjo, kasneje pa sta rodili Panduja in Dhritara?tro. Bhima, Pandujev sin, se je poro?il s ka?ijsko princeso Valandharo in njuna zveza je povzro?ila rojstvo Sarvage, ki je pozneje vladal Ka?iju. Dhritara?thrin najstarej?i sin Durjodhana se je prav tako poro?il s princeso Ka?i Bhanumati, ki mu je kasneje rodila sina Lak?mana Kumara in h?er Lak?man?.

Budisti?no besedilo Cakavatti S?han?da Sutta navaja idejo, da bo Varanasi nekega dne, v ?asu Maitreje, postal legendarno kraljestvo Ketumati. [15]

Starodavno obdobje [ uredi | uredi kodo ]

Izkopavanja leta 2014 so privedla do odkritja artefaktov iz leta 800 pr. n. ?t. Nadaljnja izkopavanja v Aktha in Ramnagar, dveh lokacijah v bli?ini mesta, so odkrila artefakte iz leta 1800 pr. n. ?t., ki podpirajo stali??e, da je bilo obmo?je v tem ?asu naseljeno. [16]

V ?asu Gautame Bude je bil Varanasi del kraljestva Ka?i. [17] Slavni kitajski popotnik Xuanzang , znan tudi kot Hiuen Tsiang, ki je mesto obiskal okoli leta 635 n. ?t., je potrdil, da je bilo mesto sredi??e verskih in umetni?kih dejavnosti ter da se je raztezalo pribli?no 5 kilometrov vzdol? zahodnega brega reke Ganges. [17] [18] Ko je Xuanzang v 7. stoletju obiskal Varanasi, ga je poimenoval Polonise (婆羅?斯) in zapisal, da ima mesto okoli 30 templjev s pribli?no 30 menihi. [19] Verski pomen mesta je ?e naprej nara??al v 8. stoletju, ko je Adi ?ankara ustanovil ?a??enje ?ive kot uradno sekto Varanasija. [20]

Srednjeve?ko obdobje [ uredi | uredi kodo ]

Kabir, indijski misti?ni pesnik in svetnik iz 15. stoletja

?andradeva, ustanovitelj dinastije Gahadavala, je leta 1090 Banaras spremenil v drugo prestolnico. [21] Leta 1194 n. ?t. je guridski osvajalec Muizuddin Muhamad Ghuri premagal sile D?aja?andre v bitki pri D?amuni in nato opusto?il mesto Varnasi, v katerem je bilo uni?enih veliko templjev. [22]

V srednjem veku je Varanasi ostal sredi??e dejavnosti intelektualcev in teologov, kar je dodatno prispevalo k njegovemu slovesu kulturnega sredi??a vere in izobra?evanja. Ve? glavnih osebnosti gibanja Bhakti je bilo rojenih v Varanasiju, vklju?no s Kabirjem , ki se je rodil tukaj leta 1389, in Ravidasom , dru?beno-verskim reformatorjem iz 15. stoletja, mistikom, pesnikom, popotnikom in duhovno osebnostjo, ki se je rodil in ?ivel v mestu in bil zaposlen v usnjarski industriji. [23]

Obdobja zgodnjega novega veka do moderne (1500?1949) [ uredi | uredi kodo ]

?tevilni ugledni u?enjaki in pridigarji so obiskali mesto iz cele Indije in Ju?ne Azije. Guru Nanak je leta 1507 obiskal Varanasi v ?asu festivala Maha ?ivaratri (hindujski festival, ki ga vsako leto praznujemo v ?ast bo?anstvu ?ivi med februarjem in marcem), potovanje, ki je imelo veliko vlogo pri ustanovitvi sikhizma . [24]

Leta 1567 ali tam pribli?no je mogolski cesar D?alaludin Muhamad Akbar na svojem pohodu iz Alahabada (sodobnega Prajagraja) oplenil mesto Varanasi. [25] Vendar pa so kasneje Ka?vaha Rad?putski vladarji Amberja (sami mogulski vazali), predvsem pod Rad?o Man Singhom, obnovili razli?ne templje in Gate v mestu.

Rad?a iz D?aipurja je ustanovil Anapurna Mandir in v tem obdobju je bil dokon?an tudi 200-metrski most Akbari. [26] Prvi turisti so v mesto za?eli prihajati v 16. stoletju.[52] Leta 1665 je francoski popotnik Jean-Baptiste Tavernier opisal arhitekturno lepoto templja Vindu Madhava na strani Gangesa. V tem obdobju se je izbolj?ala tudi cestna infrastruktura. Cesar ?er ?ah Suri je cesto raz?iril od Kalkute do Pe?avarja ; pozneje v ?asu Britanskega Raja je postala znana kot znamenita Grand Trunk Road . Leta 1656 je cesar Aurangzeb ukazal uni?enje ?tevilnih templjev in gradnjo mo?ej , zaradi ?esar je mesto za?asno nazadovalo. Vendar pa je po Aurangzebovi smrti ve?ini Indije vladala konfederacija prohindujskih kraljev. Velik del sodobnega Varanasija je bil zgrajen v tem ?asu, zlasti v 18. stoletju s strani vladarjev Maratha in Bhumihar Brahmin. Kralji, ki so vladali Varanasiju, so ?e naprej imeli mo? in pomen skozi ve?ino obdobja Britanskega raja, vklju?no z maharad?o iz Benaresa, ki so ga prebivalci Benarasa preprosto imenovali Ka?i Nare?.

Kraljevini Benares so Moguli leta 1737 dali uradni status in na ta na?in se je za?elo kraljestvo in nadaljevalo kot obmo?je, ki ga je upravljala dinastija, do indijske neodvisnosti leta 1947, med vladavino Vibhuti Narajan Singha. V 18. stoletju je Muhamad ?ah ukazal zgraditi observatorij na Gangesu, pritrjen na Man Mandir Ghat, namenjen odkrivanju nepopolnosti v koledarju, da bi revidirali obstoje?e astronomske tabele. Turizem v mestu je za?el cveteti v 18. stoletju. [27] Ko je mogolska oblast oslabela, je posest zamindari Benares postala dr?ava Banaras, tako da je Balvant Singh iz dinastije Narajan ponovno prevzel nadzor nad ozemlji in se leta 1740 razglasil za maharad?o Benaresa. [28] Mo?na klanska organizacija, na kateri so sloneli, je prinesla uspeh manj znanim hindujskim princem. V okro?jih Benares, Gorakhpur in Azamgarh je bilo kar 100.000 mo?, ki so podpirali mo? benare?kih rad?. To se je izkazalo za odlo?ilno prednost, ko se je dinastija v 1750-ih in 1760-ih soo?ila s tekmecem in nominalnim suzerenom, Navabom iz Oudha.

Iz?rpavajo?a gverilska vojna, ki jo je vladar Benaresa vodil proti tabori??u Oudh s svojimi vojaki, je prisilila Navabe, da so umaknili svoje glavne sile. Regijo je leta 1775 Navab Oudhski nazadnje odstopil dr?avi Benares, podrejeni Vzhodnoindijski dru?bi , ki je priznala Benares kot dru?insko gospostvo. [29] Leta 1791 pod vladavino Britancev je rezident Jonathan Duncan ustanovil Sanskrit College v Varanasiju. Leta 1867 je ustanovitev ob?inskega odbora Varanasi vodila do bistvenih izbolj?av mestne infrastrukture in osnovnih ugodnosti zdravstvenih storitev, oskrbe s pitno vodo in sanitarij. [30]

Rev. M. A. Sherring se v svoji knjigi The Sacred City of Hindus: An Account of Benaras in old and modern times , objavljeni leta 1868, sklicuje na popis prebivalstva, ki ga je izvedel James Prinsep, in navaja, da je skupno ?tevilo templjev v mestu v 1830-ih okoli 1000. Pi?e: [31]

Zgodovina dr?ave je v?asih povzeta v zgodovini enega njenih glavnih mest. Mesto Benaras predstavlja Indijo versko in intelektualno, tako kot Pariz predstavlja politi?na ?ustva Francije. Malo je starodavnih mest na svetu in nobeno ni tako neprekinjeno ohranilo svojo starodavno slavo in razpoznavnost.

Avtor Mark Twain je leta 1897 o Varanasiju pisal:

Benares je starej?i od zgodovine, starej?i od tradicije, starej?i celo od legende in je videti dvakrat starej?i od vseh skupaj.

Benares je leta 1911 postal kne?ja dr?ava z Ramnagarjem kot glavnim mestom, vendar brez jurisdikcije nad o?jim mestom. Verski poglavar, Ka?i Nare?, ima svoj sede? v utrdbi Ramnagar od 18. stoletja, ki je tudi skladi??e zgodovine kraljev Varanasija, ki je vzhodno od Varanasija, na drugi strani Gangesa. [32] Ka?i Nare? globoko spo?tujejo lokalni ljudje in glavni kulturni mecen; nekateri pobo?ni prebivalci ga imajo za utele?enje ?ive. [33]

Annie Besant je ustanovila Central Hindu College, ki je pozneje postal temelj za ustanovitev Banaras Hindu University leta 1916. Besantova je ustanovila kolid?, ker je ?elela ≫zdru?iti mo?ke vseh veroizpovedi pod idealom bratstva, da bi promovirali indijske kulturne vrednote in odstraniti slabo voljo med razli?nimi deli indijskega prebivalstva.≪ [34]

Varanasi je bil leta 1947 predan Indijski zvezi in je po indijski neodvisnosti postal del Utar Prade?a. Vibhuti Narajan Singh je svoja ozemlja vklju?il v Zdru?ene province leta 1949. [35]

21. stoletje [ uredi | uredi kodo ]

Narendra Modi , premier Indije od leta 2014, zastopa Varanasi v indijskem parlamentu od leta 2014. Modi je otvoril projekt ?ri Ka?i Vi?vanath Corridor , katerega cilj je bil pove?ati duhovno ?ivahnost mesta s povezavo ?tevilnih gatov s templjem Ka?i Vi?vanath, v decembru 2021. [36]

Geografija [ uredi | uredi kodo ]

Varanasi je na nadmorski vi?ini 80,71 metra v sredi??u doline Gangesa v severni Indiji, v vzhodnem delu zvezne dr?ave Utar Prade?, ob levem bregu Gangesa v obliki polmeseca, v povpre?ju med 15 metri in 21 metri nad reko. Mesto je sede? okro?ja Varanasi. Po cesti je Varanasi 797 kilometrov jugovzhodno od New Delhija , 320 kilometrov jugovzhodno od Lucknowa , 121 kilometrov vzhodno od Prajagraja in 63 kilometrov ju?no od D?aunpurja. ≫Urbana aglomeracija Varanasi≪ - aglomeracija sedmih mestnih podenot - pokriva povr?ino 112 km². Soseske mesta so Adampura, Anandbagh, Bachchhaon, Bangali Tola, Bhelpura, Bulanala, Chaitganj, Chaukaghat, Chowk, Dhupchandi, Dumraon, Gandhinagar, Gautam Nagar, Giri Nagar, Gopal Vihar, Guru Nanak Nagar, Jaitpura, Kail Garh, Khanna, Kotwali, Lanka Manduadih, Luxa, Maheshpur, Mahmoorganj, Maulvibagh, Nagwar, Naipokhari, Shivala, Siddhagiribah in Sigra.

De?ela, ki je v Severnoindijskem ni?avju , je zelo rodovitna, saj nizke poplave v Gangesu nenehno obnavljajo zemljo. Varanasi le?i med soto?jem Gangesa z dvema rekama Varuna in Assi. Razdalja med obema soto?jema je pribli?no 4 km in slu?i kot sveta popotni?ka pot za Hindujce, ki dose?e vrhunec z obiskom templja Sak?i Vinajak. [37]

Podnebje [ uredi | uredi kodo ]

V Varanasiju vlada vla?no subtropsko podnebje ( Koppnova podnebna klasifikacija Cwa ) z velikimi razlikami med poletnimi in zimskimi temperaturami. Su?no poletje se za?ne aprila in traja do junija, nato pa od julija do oktobra sledi monsunska sezona. Temperatura se poleti giblje med 22 in 46 °C. Pozimi so v Varanasiju zelo velike dnevne razlike, s toplimi dnevi in ??naravnost hladnimi no?mi. Hladni valovi iz obmo?ja Himalaje povzro?ajo padec temperatur po mestu pozimi od decembra do februarja in temperature pod 5 °C niso neobi?ajne. Povpre?na letna koli?ina padavin je 1110 mm. Megla je pogosta pozimi, medtem ko poleti pihajo vro?i suhi vetrovi, imenovani loo . V zadnjih letih se je gladina Gangesa znatno zmanj?ala; za to so morda krivi jezovi v zgornjem toku, neregulirano ?rpanje vode in vse manj ledeni?kih virov zaradi globalnega segrevanja.

Pomembne znamenitosti [ uredi | uredi kodo ]

Pogled na Gate v Varanasiju iz Gangesa

Poleg 19 arheolo?kih najdi??, ki jih je odkril Arheolo?ki zavod Indije, so nekateri vidni zanimivi kraji Aghor Peeth, mo?eja Alamgir, A?okov steber, Bharat Kala Bhavan (umetni?ki muzej), Bharat Mata Mandir, Centralna univerza za tibetanske ?tudije, tempelj Dhanvantari, tempelj Durga, D?antar Mantar, tempelj Ka?i Vi?vanath, tempelj Sankat Mo?an Hanuman, tempelj Mahatma Gandhi Ka?i Vidjapith, tempelj ?ri Vi?vanath na kampusu BHU, utrdba Ramnagar, gati ob reki, tempelj Tulsi Manas.[148]

Pogled na Ganges iz Bhadainija, Varanasi

D?antar Mantar [ uredi | uredi kodo ]

Observatorij D?antar Mantar, zgrajen leta 1737, je nad Gati ob Gangesu in meji na Manmandir in Dasasvamedh Ghat ter blizu pala?e D?ai Singha II. iz D?aipurja. ?eprav je manj opremljen kot observatorij v D?aipurju in Delhiju, ima D?antar Mantar edinstveno ekvatorialno son?no uro, ki deluje in omogo?a, da meritve spremlja in bele?i ena oseba. [38]

Utrdba Ramnagar [ uredi | uredi kodo ]

Utrdbo Ramnagar je leta 1750 zgradil Ka?i Nare? Rad?a Balvant Singh

Utrdbo Ramnagar, ki stoji blizu Gangesa na njegovem vzhodnem bregu in nasproti Tulsi Ghata, je v 18. stoletju zgradil Ka?i Nare? Rad?a Balvant Singh iz pe??enjaka ?unar . Utrdba je tipi?en primer mogulske arhitekture z izrezljanimi balkoni, odprtimi dvori??i in slikovitimi paviljoni. Trenutno je utrdba v slabem stanju. Utrdba in njen muzej sta skladi??e zgodovine kraljev Benaresa. Naveden kot 'ekscentri?ni' muzej, vsebuje redko zbirko ameri?kih starodobnih avtomobilov, limuzinske stole z dragulji, impresivno dvorano z oro?jem in redko astrolo?ko uro. [39] Poleg tega so rokopisi, zlasti verski spisi, shranjeni v Sarasvati Bhavan, ki je del muzeja v trdnjavi. Del zbirk so tudi ?tevilne knjige, ilustrirane v mogulskem miniaturnem slogu. Zaradi svoje slikovite lokacije na bregovih Gangesa se pogosto uporablja kot prizori??e snemanja filmov na prostem.

Gati [ uredi | uredi kodo ]

Gati v Varanasiju so svetovno znani nasipi, narejeni kot stopnice iz kamnitih plo?? vzdol? re?nega brega, kjer romarji izvajajo obredno umivanje. Gati so sestavni del hindujskega koncepta bo?anskosti, predstavljenega v fizi?nih, metafizi?nih in nadnaravnih elementih. [40] Varanasi ima vsaj 84 gatov, od katerih se ve?ina uporablja za kopanje romarjev in duhovno pomembne hindujske puje , medtem ko se jih nekaj uporablja izklju?no kot hindujska mesta za upepeljevanje. [41] Stopnice v gatih vodijo do bregov Gangesa, vklju?no z gatom Da?a?vamedh, gatom Manikarnika, gatom Pan?ganga in gatom Hari??andra, kjer hindujci kremirajo svoje mrtve. ?tevilni gati so povezani s hindujskimi legendami in ve? jih je zdaj v zasebni lasti.

Veliko gatov je bilo zgrajenih pod pokroviteljstvom Marathov, ?indejev (Scindias), Holkarjev, Bhonslesov in Pe?vasov. Ve?ina jih je kopalnih gatov, drugi pa se uporabljajo kot mesta za upepeljevanje. Jutranja vo?nja s ?olnom po Gangesu ?ez Gate je priljubljena turisti?na atrakcija. Obse?ni odseki gatov v Varanasiju popestrijo re?no obalo z mno?ico sveti??, templjev in pala?, zgrajenih ≫niz na nivoju nad robom vode≪.

Da?a?vamedh Gat je glavni in verjetno najstarej?i gat v Varanasiju, ki je blizu templja Ka?i Vi?vanath.

Posnetek Da?a?vamedh Gata leta 2022 z dronom

Menijo, da je Brahma ustvaril ta gat, da bi pozdravil ?ivo in ?rtvoval deset konj med Dasa-A?vamedha jad?no, ki je bila tam izvedena. Nad tem gatom in ob njem so tudi templji, posve?eni Sulatankesvari, Brahmesvari, Varahesvari, Abhaja Vinajaki, Gangi (Gangi) in Bandi Devi, ki so vsa pomembna romarska mesta. Skupina duhovnikov izvaja Agni Pooja (sanskrt '?a??enje ognja') vsak dan zve?er v tem gatu kot posvetitev ?ivi, Gangi, Surji (soncu), Agniju (ognju) in celotnemu vesolju. Ob torkih in ob verskih praznikih potekajo posebni aartiji .

Manikarnika Gat je Mahasmasana, glavno mesto za hindujsko upepeljevanje v mestu. Ob gatu so dvignjene plo??adi, ki se uporabljajo za obrede ob obletnici smrti. Po mitu naj bi tu padel uhan ?ive ali njegove ?ene Sati. Napisi iz obdobja Gupta iz 4. stoletja omenjajo ta gat. Vendar pa je bil sedanji gat kot stalni obre?ni nasip zgrajen leta 1302 in je bil v svojem obstoju vsaj trikrat prenovljen.

D?ain Ghat naj bi bil rojstni kraj Supar?vanatha (7. Tirthankara) in Par?vanatha (23. tirthankara). D?ain Gat ali Ba?raj Gat ima tri d?ainisti?ne templje na bregovih reke. Domneva se, da so bili lastniki teh gatov D?ain Maharad?e. Eden od templjev je zelo starodavni tempelj Tirthankara Suparsvanath.

Templji [ uredi | uredi kodo ]

Med pribli?no 23.000 templji v Varanasiju so najbolj priljubljeni templji za ?a??enje: ?ivin tempelj Ka?i Vi?vanath; tempelj Sankat Mo?an Hanuman; in tempelj Durga, znan po opicah, ki prebivajo na velikih bli?njih drevesih.

  • Tempelj Ka?i Vi?vanath ob Gangesu je eden od 12 templjev D?jotirlinga ?iva v Varanasiju. Tempelj je bil v svojem obstoju ve?krat uni?en in ponovno zgrajen. Gjanvapi mo?eja, ki meji na tempelj, je prvotno mesto templja. [43] Tempelj, ki je znan tudi kot zlati tempelj , je leta 1780 zgradila kraljica Ahiljabai Holkar iz Indore. Dva vrha templja sta prekrita z zlatom in ju je leta 1839 podaril Rand?it Singh, vladar Pand?aba. Kupola naj bi bila pozla?ena na predlog Ministrstva za kulturo in verske zadeve Utar Prade?a. V templju med 2.30 in 23. uro vsak dan potekajo ?tevilni obredi, molitve in aartiji . [44]
  • Tempelj Sankat Mochan Hanuman , ki stoji ob reki Asi, je eden od svetih templjev hindujskega boga Hanumana . [45] Sedanji tempelj je v za?etku leta 1900 zgradil pedagog in indijski neodvisnik Pandit Madan Mohan Malavija, ustanovitelj hindujske univerze Banaras. [46] Po hindujski legendi je bil tempelj zgrajen na mestu, kjer je imel srednjeve?ki hindujski svetnik Tulsidas vizijo Hanumana. Med teroristi?nim napadom 7. marca 2006 je ena od treh eksplozij zadela tempelj med poroko in povzro?ila po?kodbe 30 ljudi poleg 23 smrtnih ?rtev. Po napadu je bila v templju name??ena stalna policijska postaja. [47]
  • V Varanasiju sta dva templja, posve?ena boginji Durgi: Durga Mandir , zgrajen v 16. stoletju (natan?en datum ni znan), in Durga Kund (sanskrtsko kund , kar pomeni 'ribnik ali bazen'), zgrajen v 18. stoletju. Veliko ?tevilo hindujskih privr?encev obi??e Durga Kund med Navratrijem , da bi ?astili boginjo Durgo. Tempelj, zgrajen v arhitekturnem slogu Nagara, ima ve?nadstropne zvonike in je obarvan rde?e z oker , kar predstavlja rde?o barvo Durge. Stavba ima pravokoten rezervoar z vodo, imenovan Durga Kund. Med letnimi praznovanji Nag Pan?amija je v Kundu poustvarjeno dejanje upodabljanja boga Vi?nuja, ki le?i na ka?i ?e?i. [48] Medtem ko je tempelj Anapurna, ki je v bli?ini templja Ka?i Vi?vanath, posve?en Anapoorna devi, boginji hrane, je tempelj Sankatha, ki meji na Sindhia Gat, posve?en Sankathi, boginji zdravljenja. Tempelj Sankatha ima veliko skulpturo leva in skupino devetih manj?ih templjev, posve?enih devetim planetom.
  • D?ainisti?ni tempelj Par?vanath je tempelj d?ainisti?ne vere, posve?en Par?vanathu, 23. Thirthankari, ki se je rodil v Bhelpurju v Varanasiju. Malik v templju je ?rne barve in visok 75 centimetrov. Stoji se v Bhelapurju, pribli?no 5 kilometrov od sredi??a mesta Varanasi in 3 kilometre od hindujske univerze Benares. Spada v sekto d?ainizma Digambar in je sveto tirtha ali romarsko sredi??e za d?ainiste.
  • Drugi pomembni templji so: Bharat Mata Mandir , posve?en nacionalni personifikaciji Indije, ki ga je leta 1936 slovesno odprl Mahatma Gandhi , tempelj Kalabhairav, tempelj Mrithyunjay Mahadev in tempelj New Vi?vanath, ki je v kampusu BHU, Tulsi Manas Mandir.

Mo?eje [ uredi | uredi kodo ]

Mo?eja Alamgiri

V Varanasiju je 15 mo?ej pomembne zgodovinske vrednosti. Posebej omembe vredni so Abdul Razzaq, Alamgir, Bibi Razia, ?aukhambha, Dhai Nim Kangore, Fatman, Gand?e ?ahada, Gjanavapi in Hazrat Sajed Salar Masud Dargah. Mnoge od teh mo?ej so bile zgrajene iz sestavnih delov hindujskih sveti??, ki so bila uni?ena pod okriljem poznej?ih muslimanskih osvajalcev ali vladarjev. Dve tako znani mo?eji sta mo?eja Gjanvapi in mo?eja Alamgir. [49]

Mo?ejo Gjanvapi je zgradil mogulski cesar Aurangzeb leta 1664 po uni?enju hindujskega templja. [50] Gjan Vapi (sanskrt 'vodnjak znanja'), ime mo?eje, izhaja iz istoimenskega vodnjaka, ki je znotraj mo?eje. Ostanki nekdanjega templja so vidni v temeljih, stebrih in na zadnjem delu mo?eje. Fasada mo?eje je delno oblikovana po vhodu v Tad? Mahal . Mo?ejo upravlja Anjuman Inthazamiya Masajid (AIM).

Mo?ejo Alamgiri je v 17. stoletju zgradil Aurangzeb na ru?evinah hindujskega templja. Hindujski tempelj, ki je bil uni?en, je bil posve?en Vi?nuju, zgradil pa ga je Beni Madhur Rao Scindia, poglavar Marathov. Ko je cesar Aurangzeb zavzel Banaras, je ukazal popolno uni?enje vseh tamkaj?njih hindujskih templjev. Aurangzeb je nato zgradil mo?ejo nad ru?evinami tega templja leta 1669 [51] in jo poimenoval mo?eja Alamagir v imenu lastnega ?astnega naslova Alamgir , ki ga je prevzel, potem ko je postal cesar Mogulskega cesarstva . Mo?eja stoji na vidnem mestu nad Pan?ganga Gatom, ki je pogrebni gat, ki gleda na Ganges. Mo?eja je arhitekturno me?anica islamske in hindujske arhitekture, zlasti zaradi spodnjega dela sten mo?eje, ki je v celoti zgrajen z ostanki hindujskega templja. [52] Mo?eja ima visoke kupole in minarete . Dva minareta sta bila po?kodovana; en minaret se je zru?il in ubil nekaj ljudi, drugi minaret pa je bil uradno poru?en zaradi pomislekov glede stabilnosti. Nemuslimanom ni dovoljen vstop v mo?ejo. Mo?eja ima varnostni kordon policije.

?ri Guru Ravidass Janam Asthan [ uredi | uredi kodo ]

?ri Guru Ravidass D?anam Asthan, pri Sir Gobardhanu, je ultimativni romarski kraj ali verski sede? za privr?ence vere Ravidassia. Temeljni kamen je bil polo?en 14. junija 1965 na dan A?ad Sankranti v rojstnem kraju Ravidasa. Tempelj je bil dokon?an leta 1994. [53]

Sarnath [ uredi | uredi kodo ]

Sarnath, predmestje Varanasija

Sarnath je 10 kilometrov severovzhodno od Varanasija blizu soto?ja rek Ganges in Varuna v Utar Prade?u v Indiji. Jelenji park v Sarnathu je kraj, kjer je Gautama Buda prvi? u?il darmo in kjer je po razsvetljenju Kondanne nastala budisti?na sangha. [54]

Mesto je Buda omenil kot enega od ?tirih romarskih krajev, kamor bi morali obiskati njegovi verni privr?enci. To je bilo tudi mesto Budove Dhamacakapavatana sute , ki je bilo njegovo prvo u?enje po doseganju razsvetljenja, v katerem je u?il ?tiri plemenite resnice in u?enja, povezana z njimi.

Varanasi v umetnosti [ uredi | uredi kodo ]

Varanasi je glavno sredi??e umetnosti in oblikovanja. Je proizvajalec svile in brokata z zlatimi in srebrnimi nitmi, tkanja preprog, lesenih igra?, zapestnic iz stekla, izdelkov iz slonovine, parfumov, umetni?kih izdelkov iz medenine in bakra ter razli?nih rokodelskih izdelkov. [55] Kantonalno pokopali??e Britanskega Raja je zdaj lokacija Varanasijeve umetnosti in obrti.

Pomembni umetniki (glasbeniki in plesalci) in zgodovinarji, ki so povezani z mestom, so Thakur Jaidev Singh, Mahadev Prasad Mishra, Bismillah Khan, Ravi Shankar, Girija Devi, Gopal Shankar Misra, Gopi Krishna, Kishan Maharaj, Lalmani Misra, Premlata Sharma, N Rajam, Siddheshwari Devi, Samta Prasad, Sitara Devi, [188] Chhannulal Mishra, Rajan Sajan Mishra, Ritwik Sanyal, Soma Ghosh, Devashish Dey, Ramkrishna Das in Harish Tiwari.

Pobratena mesta [ uredi | uredi kodo ]

Dr?ava Mesto
Japonska Japonska Kjoto [56] [57]
Nepal Nepal Katmandu [58] [59]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ≫District Census Handbook Varanasi≪ (PDF) . censusindia.gov.in . Arhivirano (PDF) iz spleti??a dne 25. novembra 2020 . Pridobljeno 23. decembra 2020 .
  2. ≫Urban Agglomerations/Cities having population 1 lakh and above≪ (PDF) . Office of the Registrar General & Census Commissioner, India. Arhivirano (PDF) iz spleti??a dne 17. oktobra 2013 . Pridobljeno 12. maja 2014 .
  3. Lannoy, Richard (Oktober 1999). Benares Seen from Within . University of Washington Press. Back Flap. ISBN   029597835X . OCLC   42919796 .
  4. ≫Varanasi≪ (v angle??ini). Encyclopædia Britannica Online . Pridobljeno 6. marca 2008 .
  5. San Chirico, Kerry P. C. (2012), ≫Banaras≪ , v Juergensmeyer, Mark; Roof, Wade Clark (ur.), Encyclopedia of Global Religion, Volume 1 , str. 114?116, ISBN   9780761927297
  6. Fogelin, Lars (2015). An Archaeological History of Indian Buddhism . Oxford and New York: Oxford University Press. str. 87?88. ISBN   978-0-1999-4821-5 . In some specific cases the symbolism does seem specifically Buddhist. The capital at Sarnath, for example, has four wheels carved on its drum (see Figure 3.4). Critically, this is the only Mauryan capital that includes wheel motifs. It seems unlikely that it is merely coincidental that the capital was located at Sarnath?the location of the Buddha's first sermon, the place where the Buddha first turned the wheel of Dharma. Rather, it seems very likely that the wheel motif, at least at Sarnath, symbolized the wheel of Dharma in the specifically Buddhist sense of the term
  7. ≫When the spirit of Kabir took over the ancient ghats of Benares≪ . The Sunday Guardian Live . 30. november 2019 . Pridobljeno 29. decembra 2019 .
  8. Metcalf, Barbara (2009). ≫Introduction≪ . V Metcalf, Barbara D. (ur.). Islam in South Asia in Practice . Princeton and London: Princeton University Press. ISBN   978-1400831388 . As Catherine Asher has argued, the temples of a Hindu noble like the Rajput Man Singh, built with Mughal patronage, should be seen as 'imperial projects,' reflecting bonds between nobles and the king and making empire-wide architectural styles.
  9. Bayly, Christopher (1983), Rulers, townsmen, and bazaars: north Indian society in the age of British expansion, 1770–1870 , Cambridge University Press, str. xii?xiii, ISBN   9780521229326 , In 1801 a large area of Awadh situated in the Doab and Rohilkhand were ceded to the British. It was added to districts conquered from the Marathas in 1803–4 around Delhi and Agra to form the 'Conquered and Ceded Provinces' of the British Bengal Presidency. The term 'Western Provinces' and later 'North-Western Provinces' came into gradual use to describe this area and the adjoining Benares Division; ... In 1856 the remaining 'Reserved Dominions' of the ruler of Awadh were annexed to become the British Province of Oudh under a Chief Commissioner. In 1901 the two provinces were amalgamated to become the United Province of Agra and Oudh.
  10. Talageri, Shrikant G. ≫The Geography of the Rigveda≪ . Arhivirano iz spleti??a dne 8. avgusta 2011 . Pridobljeno 4. februarja 2007 .
  11. ≫Varanasi: About the city≪ . Official website of Uttar Pradesh Tourism. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 8. julija 2013 . Pridobljeno 23. maja 2013 .
  12. Edward Sachau, 1910, Alberuni's India Arhivirano 3 March 2018 na Wayback Machine ., p. 147, London: Kegan Paul, Trench, Trubner & Co. Ltd.
  13. Bansal 2008 , str. 48?49.
  14. Garu?a Pur??a XVI 114≪ . Arhivirano iz spleti??a dne 26. oktobra 2012 . Pridobljeno 9. novembra 2012 .
  15. Singh, Rana (2003). Where the Buddha Walked: A Companion to the Buddhist Places of India . Indica Books. str. 123. ISBN   9788186569368 . Arhivirano iz spleti??a dne 4. aprila 2023 . Pridobljeno 20. marca 2023 .
  16. ≫Banaras (Inde): new archaeological excavations are going on to determine the age of Varanasi≪ . Arhivirano iz spleti??a dne 25. julija 2014 . Pridobljeno 22. maja 2014 .
  17. 17,0 17,1 Pletcher 2010 , str. 159?160.
  18. Berwick 1986 , str. 121.
  19. Eck 1982 , str. 57.
  20. Bindloss, Brown & Elliott 2007 , str. 278.
  21. Sen, Sailendra (2013). A Textbook of Medieval Indian History . Primus Books. str. 32?3. ISBN   978-9-38060-734-4 .
  22. Satish Chandra (2007). Medieval India:800-1700 (v angle??ini). Orient Longman. str. 71. ISBN   978-81-250-3226-7 . Arhivirano iz spleti??a dne 10. marca 2023 . Pridobljeno 7. avgusta 2022 .
  23. Merriam-Webster 1999 , str. 910.
  24. Gandhi 2007 , str. 90.
  25. S. Roy (1974). ≫AKBAR≪. V R. C. Majumdar (ur.). The History and Culture of the Indian People: The Mughal empire (v angle??ini). Bharatiya Vidya Bhavan. str. 119?120. Arhivirano iz spleti??a dne 4. aprila 2023 . Pridobljeno 7. avgusta 2022 .
  26. Mitra 2002 , str. 182.
  27. Prakash 1981 , str. 170.
  28. Bayly, C. A. (19. maj 1988). Rulers, Townsmen and Bazaars: North Indian Society in the Age of British Expansion, 1770?1870 . CUP Archive. str. 17?. ISBN   978-0-521-31054-3 . Arhivirano iz spleti??a dne 4. aprila 2023 . Pridobljeno 7. junija 2021 .
  29. Benares (Princely State) Arhivirano 21 February 2006 na Wayback Machine . ? A Document about Maharajas of Varanasi
  30. Kochhar 2015 , str. 247.
  31. Matthew Atmore Sherring. ≫3≪. The Sacred City of the Hindus An Account of Benares in Ancient and Modern Times (First izd.). London: Trubner & Company. str. 41.
  32. ≫A review of Varanasi≪ . Blonnet.com. Arhivirano iz spleti??a dne 24. septembra 2009 . Pridobljeno 3. novembra 2012 .
  33. Mitra 2002 , str. 216.
  34. Sharma & Sharma 2001 , str. 197.
  35. ≫Uttar Pradesh - The British period≪ . Encyclopedia Britannica (v angle??ini). Arhivirano iz spleti??a dne 1. aprila 2020 . Pridobljeno 31. avgusta 2021 .
  36. ≫Kashi Vishwanath Corridor | A Look At Varanasi's Transformation Under PM Modi≪ . outlook india (v britanski angle??ini). 13. december 2021. Arhivirano iz spleti??a dne 13. decembra 2021 . Pridobljeno 13. decembra 2021 .
  37. Kishore 2008 , str. 65.
  38. ≫18th Century Observatories of Maharaja Sawai Jai Singh II≪ . Hardwick University. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 29. septembra 2012 . Pridobljeno 2. oktobra 2012 .
  39. ≫Lonely Planet review for Ramnagar Fort & Museum≪ . Lonely Planet. Arhivirano iz spleti??a dne 16. junija 2012 . Pridobljeno 6. novembra 2012 .
  40. ≫Ganga & ghats≪ . National Informatics Centre. Arhivirano iz spleti??a dne 13. novembra 2012 . Pridobljeno 3. novembra 2012 .
  41. ≫Ghats of Benares, 1?20≪ . National Informatics Centre. Arhivirano iz spleti??a dne 13. novembra 2012 . Pridobljeno 3. novembra 2012 .
  42. ≫Brief description≪ . Benaras Hindu University website. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 26. maja 2018 . Pridobljeno 7. marca 2015 .
  43. Shrikala Warrier ( december 2014 ). Kamandalu: The Seven Sacred Rivers of Hinduism . MAYUR University. str. 57?. ISBN   978-0-9535679-7-3 . Arhivirano iz spleti??a dne 3. marca 2018. {{ navedi knjigo }} : Vzdr?evanje CS1: samodejni prevod datuma ( povezava )
  44. ≫Shri Kashi Vishwanath Mandir Varanasi≪ . National Informatics Centre, Government of India. Arhivirano iz spleti??a dne 10. februarja 2007 . Pridobljeno 4. februarja 2007 .
  45. ≫Temples of Varnasi≪ . Varanasi Official website. Arhivirano iz spleti??a dne 29. decembra 2010.
  46. ≫Blasts in Sankatmochan temple and railway station kill dozen, several injured≪ . The Indian Express . 8. marec 2006.
  47. ≫Varanasi temple gets permanent police post≪ . The Indian Express . 14. marec 2006. Arhivirano iz spleti??a dne 28. oktobra 2019 . Pridobljeno 2. novembra 2012 .
  48. ≫Nag Panchami celebrated with religious fervour≪ . The Times of India . 24. julij 2012. Arhivirano iz spleti??a dne 18. avgusta 2017 . Pridobljeno 30. julija 2015 .
  49. Out 2010 , str. 259.
  50. Desai 2003 , str. 23.
  51. Dunlop, Sykes & Jackson 2001 , str. 135.
  52. Kumar 2003 , str. 90.
  53. ≫Shri Guru Ravidass Janam Asthan Mandir Seer Govardhanpur, Varanasi (U.P.)≪ . Arhivirano iz spleti??a dne 15. marca 2015.
  54. ≫Sarnath ? The First Teachings≪ . Buddhist studies. Arhivirano iz spleti??a dne 16. decembra 2018 . Pridobljeno 26. decembra 2018 .
  55. ≫Varanasi≪ . Encyclopædia Britannica . 1. november 2012. Arhivirano iz spleti??a dne 27. marca 2015.
  56. Som, Vishnu (30. avgust 2014). ≫To Rejuvenate Indian Cities, PM Modi Takes First Step With Japan≪ . NDTV.com. Arhivirano iz spleti??a dne 1. septembra 2014.
  57. ≫Smart Varanasi will be Kyoto's sister city≪ . Arhivirano iz spleti??a dne 25. septembra 2020 . Pridobljeno 26. avgusta 2020 .
  58. ≫Varanasi-Kathmandu, Ayodhya-Janakpur to become sister cities≪ . economictimes.indiatimes.com. The Economic Times. 10. november 2014. Arhivirano iz spleti??a dne 27. julija 2022 . Pridobljeno 8. marca 2020 .
  59. ≫MoU on Twinning arrangements between Kathmandu-Varanasi, Janakpur-Ayodhya and Lumbini-Bodh Gaya as sister cities≪ . pib.gov.in . Arhivirano iz spleti??a dne 23. avgusta 2020 . Pridobljeno 8. marca 2020 .

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]