Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vakuum
(tudi
vakum
,
latinsko
vacuus -
prazen
,
prost
) je
prazen
prostor
, prostor brez
molekul
,
atomov
ali
podatomskih
delcev. Popolnega vakuuma ni mogo?e ustvariti, zato tudi prostoru z, v primerjavi z zra?nim, zelo nizkim tlakom re?emo vakuum. V
medplanetarnem prostoru
je vakuum bolj?i od tistega, ki ga lahko ustvarimo v laboratoriju, a niti tam ni popoln, saj tudi tam prostor vsebuje nekaj delcev na enoto volumna.
Zamisel o vakuumu kot temi iz
filozofskih
debat izvira ?e iz
anti?ne Gr?ije
, vendar ga do 17. stoletja nih?e ni empiri?no raziskoval. V laboratoriju ga je leta 1643 prvi ustvaril
Evangelista Torricelli
. Za svoje teorije o zra?nem tlaku je razvil ?e druge eksperimentalne postopke. Torricellijevski vakuum nastane s polnjenjem
?ivega sreba
visoke steklene cevkaste posode na eni strani zaprte, ki se na koncu obrne in spodaj vsebuje nakopi?eno ?ivo srebro.
[1]
Otto von Guericke
je leta 1650 izna?el
vakuumsko ?rpalko
. Z njim sta se ukvarjala tudi
Ernest Rutherford
in
Niels Bohr
. Sodobna
fizika
preu?uje
fluktuacije
v vakuumu. Vakuum se uporablja v
elektronkah
.