Umetnost
je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti
?loveka
, ki niso neposredno povezane s pre?ivetjem in
razmno?evanjem
in jih ne opredelimo kot
znanost
. Preko
umetni?kih del
?lovek po navadi izra?a svoja
?ustva
in svoje dojemanje okolice, odnos do sveta.
?lovek, ki se ukvarja z umetnostjo, je
umetnik
.
Narava ustvarja naravno lepe stvari: son?ni zahod, morje, jezero, gore …
?lovek pa ustvarja umetne stvari. Z besedo umetnost danes razumemo vse tiste dejavnosti, kateri namen je ustvarjanje del z estetsko vrednostjo. Umetnost pogosto nima prakti?nih ciljev. Vsekakor pa je namenjena duhovnemu u?ivanju, dojemanju in osebnemu u?ivanju. Je zvesta spremljevalka ?loveka na vseh stopnjah njegovega kulturnega razvoja. To nam dokazuje kulturna zgodovina, ki nam potrjuje obstoj umetnosti ?e v prvih zgodovinskih zaznamkih ?lovekove kulture. Z umetnostjo je tesno povezan pojem lepote, vendar teh dveh pojmov ne smemo ena?iti. Lepota je lahko le ena od sestavin umetnosti, to pa ni nujno, saj marsikatera umetni?ka ustvaritev na pogled ni lepa.
Umetnost 20. stoletja je kot zrcalo dogodkov in ?lovekove usode, v njih razkriva temne plati ?ivljenja, ki niso izpovedane z lepimi slikami ali kipi. Dolo?anje kaj je lepo in kaj ne, je odvisno od dru?benih in zgodovinskih okoli??in. Umetnost se obra?a k sedanjosti in izra?a odnos do svojega ?asa, obra?a se tudi v preteklost in uporablja zgodovinske ideje, pa tudi v prihodnost in razmi?lja o ?lovekovi usodi v ?asu, ki ?ele prihaja. Ob?utljivost umetnikov je razlog za tolikokrat potrjeno ugotovitev, da se v umetnosti prero?ko razkazuje prihodnost.
Podro?ja likovne umetnosti
[
uredi
|
uredi kodo
]
Zgodovinska obdobja v likovni umetnosti
[
uredi
|
uredi kodo
]
Zgodnja stara kamena doba
ali
paleolitik
:
jamske poslikave
potrjujejo, da gre ?e pri teh prvih podobah za izraz ?a??enja, ne pa le upodabljanje lovskih prizorov.
Srednja kamena doba
ali
mezolitik
:
v ?paniji in na severu Afrike se najdejo stenske slike, ki se razlikujejo od prej?njih predvsem po tem, da je malo lovsko dru?ino zamenjalo organizirano mo?ko pleme; tedanja umetnost prikazuje divje lokostrelske spopade in mno?i?ne usmrtitve ujetnikov.
Mlaj?a kamena doba
ali
neolitik
:
?as nastanka prvotnega stavbarstva in prvih stalnih naselij in mest; najslavnej?i iz tega ?asa so megalitski oziroma "velikoskalni" skupinski grobovi; v tem obdobju je ?lovek odkril
pletarstvo
,
lon?arstvo
in
tkalstvo
; odsev kulta plodovitosti se najde v trebu?astih posodah ?enskih oblik.
Stari Egipt:
egiptovska umetnost
je slu?ila ?a??enju faraonskih rodbin in ker so bili vladarji ob enem bogovi ve?nosti, je moralo tak?no biti tudi njihovo posmrtno bivali??e ? to idejo izra?ajo egip?anske
piramide
in druge monumentalne zgradbe; kipi vladarjev so v bistvu uradni
portreti
; slikarji so ?loveka narisali tako, da so oko prikazali od spredaj, glavo v profilu, ramena tudi od spredaj, noge pa od strani ? pri tem je zanimivo, da so pri obra?anju uporabili kot 90°.
Anti?na Gr?ija:
prva povsem humanisti?na (obrnjena k ?loveku) umetnost je bila gr?ka, tudi bo?anske in verske vsebine je obravnavala kot ?love?ke; zelo pomembno je bilo prou?evanje in dolo?anje idealnih
razmerij in sorazmerij
figur in arhitekturnih elementov; z umetnostjo so se ukvarjali mnogi gr?ki
filozofi
.
Rim:
Gr?ijo so osvajali Rimljani, bodo?i gospodarji Sredozemlja, ki niso imeli posebnega daru za umetnost in so jo skoraj "uva?ali", zato so se zaradi pomena umetnosti kot videnega izra?anja svojega ?ivljenja in idej so se obrnili na gr?ke
arhitekte
in
kiparje
? z njihovo pomo?jo in s svojim smislom za gradbeni?tvo so razvili bogato stavbarstvo.
Zgodnje kr??anstvo:
s kr??anstvom je umetnost sprejela humanisti?no idejo o Bogu, ki se je u?love?il; nastala je bogata kr??anska
ikonografija
, to je veda, ki opisuje prepoznavne znake upodobljenih dogodkov in oseb; z razpadom rimskega imperija na Vzhodni in Zahodni del, se je za?elo cepiti tudi kr??anstvo.
Poliklet
je napisal razpravo
Kanon
, ki govori o idealiziranih razmerjih ?love?kega telesa.
Pitagora
je govoril o skladnosti v arhitekturi,
Aristotel
pa je zagovarjal tezo, da umetnost dopolnjuje tisto, kar je v naravi ostalo nepopolno.