Turkiz
Poliran turkiz, vi?ina 25 mm
Splo?no
Kategorija	fosfatni minerali
Kemijska formula	CuAl 6 (PO 4 ) 4 (OH) 8 ·4H 2 O
Strunzova klasifikacija	8.DD.15
Lastnosti
Barva	turkizna, modra, modrozelena, zelena
Kristalni habit	masiven, grozdi?ast
Kristalni sistem	triklinski
Razkolnost	dobra do popolna
Lom	?koljkast
Trdota	5?6
Sijaj	vo??en do steklast
Barva ?rte	modrikasto bela
Specifi?na te?a	2,6?2,9
Opti?ne lastnosti	dvoosen (+)
Lomni koli?nik	n α = 1,610 n β = 1,615 n γ = 1,650
Dvolomnost	+0,040
Pleohroizem	?ibak
Taljivost	taljiv v vro?i HCl
Topnost	topen v HCl
Sklici	[1] [2] [3]

Turkiz je neprozoren modrozelen fosfatni mineral s primesmi bakra in aluminija s kemijsko formulo CuAl ₆ (PO ₄ ) ₄ (OH) ₈ ?4H ₂ O. Kakovostni turkizi so redki in cenjeni poldragi kamni, ki se ?e tiso?letja uporabljajo za izdelavo nakita. V zadnjem ?asu je turkiz, podobno kot drugi neprozorni poldragi kamni, razvrednoten zaradi ponarejenih in sinteti?nih proizvodov.

Mineral je imel v zgodovini veliko imen. Ime turkiz je nastalo v 17. stoletju iz francoske besede turques - Turki , ker je v Evropo pri?el iz Tur?ije . Mineral je izviral iz rudnikov v zgodovinski perzijski provinci Horasan . ^{[2] [3] [4] [5]} Plinij Starej?i je mineral imenoval callais , Azteki pa so ga imenovali chalchihuitl . ^[4]

Lastnosti [ uredi | uredi kodo ]

Naj?istej?i turkizi dose?ejo maksimalno trdoto malo pod 6, se pravi da so malo tr?i od okenskega stekla . ^[2] Je kriptokristalini?en mineral, zato skoraj nikoli ne tvori monokristalov, njegove lastnosti pa so zato zelo spremenljive. Da kristalizira v triklinskem kristalnem sistemu , je bilo dokazano z rentgensko difrakcijo. Z majhno trdoto sta povezani tudi majhna specifi?na te?a (2,60-2,90) in ve?ja poroznost. Vse te lastnosti so odvisne od velikosti zrn. Sijaj minerala je obi?ajno vo??en do podsteklast. Turkiz je obi?ajno neprozoren, tanke rezine pa so polprosojne. Njegova barva je lahko zelo razli?na, od bele do svetlo modre in sinje in od modrozelene do rumenkasto zelene. Modra barva se pripisuje idiokromatskemu bakru , medtem ko je zelena barva posledica ali one?i??enja z ?elezom , ki v strukturi zamenja aluminij , ali izgube kristalno vezane vode.

Lomni koli?nik turkiza, merjen z natrijevo svetlobo z valovno dol?ino 589,3 nm, je pribli?no 1,61 ali 1,62. Meritve so bile opravljene na gemolo?kem refraktometru. Na redkih monokristalih so bile izmerjene vrednosti 1,62 do 1,65 ( dvolomnost 0,040, dvoosno pozitivna). Absorpcijski spekter , katerega je mogo?e posneti tudi z ro?nim spektrometrom, odkriva ?rto pri 432 nm in ?ibak pas pri 460 nm, ki je najbolj viden z mo?no odbito svetlobo. Pod dolgovalovno ultravijoli?no svetlobo lahko turkiz v?asih zeleno, rumeno ali svetlo modro fluorescira . V kratkovalovni ultravijoli?ni in rentgenski svetlobi je inerten.

Turkiz je netopen v vseh kislinah razen v vro?i klorovodikovi kislini . Barva ?rte je bledo modrikasto bela, njegov prelom pa ?koljkast in ima vo??en lesk. Mineral se kljub majhni trdoti v primerjavi z drugimi dragimi kamni dobro polira. Lahko je tudi posut z made?i pirita ali prepleten s temnimi ?ilami limonita .

Nastanek [ uredi | uredi kodo ]

Turkiz je sekundarni mineral, ki je nastal domnevno s pronicanjem vodnih raztopin klorovodikove kisline med preperevanjem in oksidacijo pred tem obstoje?ih mineralov. Baker, na primer, bi lahko zviral iz primarnih bakrovih sulfidov kot je halkopirit ali sekundarnega karbonatnega malahita ali azurita . Aluminij bi lahko izviral iz glinencev , fosfor pa iz apatita . Pomembno vlogo so o?itno imeli vremenski vplivi, saj so tipi?na nahajali??a turkiza praviloma su?ne regije. Mineral je zapolnil luknje ali razpoke v tipi?no zelo preperelih vulkanskih kamninah, pogosto povezanih z limonitom in drugimi ?elezovimi oksidi. V jugozahodnih Zdru?enih dr?avah Amerike je turkiz skoraj vedno povezan s produkti preperevanja skladov bakrovega sulfida ali porfiritskimi intruzijami, bogatimi s kalijevimi glinenci. V nekaterih nahajali??ih alunita (kalijev aluminijev sulfat) je prevladujo? sekundarni mineral. Tipi?na turkizova mineralizacija je omejena na relativno majhne globine, manj?e od 20 m. ?e so sekundarne raztopine lahko prodrle globlje, na primer po globokih razpokah, se pojavlja tudi v ve?jih globinah.

?eprav nahajali??a turkiza ka?ejo na njegov sekundarni ali supergeni izvor, nekateri viri omenjajo tudi njegov hipogeni izvor. Hipogenska teorija trdi, da so vodne raztopine nastale na ve?ji globini s hidrotermalnimi procesi. Na za?etku zelo vro?e raztopine so prodirale navzgor in izlu?ile esencialne elemente iz pred tem nastalih mineralov. Po ohladitvi se je iz raztopin oboril turkiz in zapolnil odprtine in razpoke v okoli?ki kamnini. S tak?nimi hipogenimi procesi je mogo?e razlo?iti nastanek skladov bakrovega sulfida, z njimi pa je te?ko razlo?iti raznolikost depozitov turkiza.

Turkiz je skoraj vedno kriptokristalen ali masiven in nima dolo?ene zunanje oblike. Kristali so tudi na mikroskopski ravni izredno redki. Obi?ajno ima obliko ?il ali prelomov v katerih je nastal. Lahko je tudi grudast ali grozdast ali celo v obliki kapnika. Turkiz lahko psevdomorfno nadomesti ?ivec, apatit in druge minerale ali celo fosile . Odontolit je fosilizirana kost ali slonovina, za katero se je tradicionalno domnevalo, da je osnovno gradivo zamenjal turkiz ali podoben fosfatni mineral, na primer ?elezov fosfat vivianit . Pogosta je tudi me?ana rast z drugimi bakrovimi minerali, na primer s hrizokolo .

Nahajali??a [ uredi | uredi kodo ]

Turkiz je bil med prvimi dragimi kamni, ki se je rudaril. Veliko zgodovinskih nahajali?? je iz?rpanih, nekatera pa so ?e aktivna. Nahajali??a so praviloma majhna, rudarjenje pa zaradi omejenega povpra?evanja in oddaljenosti depozitov pogosto sezonsko. Ve?ino dela se opravlja ro?no. V velikih rudnikih bakrove rude, predvsem v Zdru?enih dr?avah Amerike, je stranski proizvod pogosto turkiz.

Iran [ uredi | uredi kodo ]

Iran je ?e najmanj 2000 let pomemben vir turkizov. Iranci so ga imenovali piruzeh ? zmaga , Arabci so ga preimenovali v firuzeh . V iranski arhitekturi se je turkiz uporabljal za oblaganje kupol in pala?, ker je s svojo modro barvo simboliziral nebo na zemlji.

Iranski turkizi so modre barve, s segrevanjem pa zaradi odcepljanja kristalno vezane vode pozelenijo. Najbolj znano nahajali??e je na 2.012 m visoki gori Ali-mersai pri Ma?hadu, glavnem mestu province Horasan. Turkiz se nahaja v preperelih in razklanih skladih trahita , in situ med skladi limonita in pe??enjaka in v meli??ih ob vzno?ju gore. Nahajali??e je ob tistem na Sinajskem polotoku najstarej?e znano nahajali??e. ^[5] V Iranu so nahajali??a turkiza tudi v provincah Semnan in Kerman .

Sinaj [ uredi | uredi kodo ]

Na Sinaju so Stari Egip?ani rudarili turkize ?e v ?asu prve dinastije (3000 pr. n. ?t.), verjetno pa ?e prej. Domorodni Monituji so regijo imenovali De?ela turkizov . Na polotoku je ?est rudnikov. Vsi so na njegovi jugozahodni obali na ozemlju, ki meri okrog 650 km ² . Najve?ja in zgodovinsko najpomembnej?a sta bila rudnika Serabit el-Khadim in Wadi Maghareh, za katera se domneva, da sta med najstarej?imi znanimi rudniki. Rudnik Wadi Maghareh je pribli?no 4 km od starodavnega templja boginje Hator .

Druga nahajali??a [ uredi | uredi kodo ]

Pomembna nahajali??a turkiza so v jugozahodnih dr?avah Zdru?enih dr?av Amerike : Arizoni , Kaliforniji (San Bernardino, Imperial, Inyo counties), Koloradu (Conejos, El Paso, Lake, Saguache counties), Novi Mehiki (Eddy, Grant, Otero, Santa Fe) in Nevadi (Clark, Elko, Esmeralda County, Eureka, Lander, Mineral County in Nye counties). V Kaliforniji in Novi Mehiki so domorodci rudarili turkize ?e v predkolumbovskem ?asu.

Nahajali??a na Kitajskem so omejen vir turkizov ?e najmanj 30000 let. Turkizi visoke kakovosti se v obliki kompaktnih grud nahajajo v razdrobljenem siliciranem apnencu v Yunxianu in Zhushanu v provinci Hubej . Marko Polo je poro?al, da so turkizi prihajali tudi iz sedanje province Se?uan. Ve?ina kitajskih turkizov se je izvozila. Obstaja nekaj graviranih izdelkov iz turkiza, podobnih izdelkom iz ?ada .

V Tibetu so nahajali??a turkiza, primernega za izdelavo nakita, v gorovju Derge in Nagari-Khorsum na vzhodu oziroma zahodu pokrajine.

Druga pomembna nahajali??a turkiza so v Afganistanu , Avstraliji (Victoria in Queensland), severni Indiji , severnem ?ilu (Chuquicamata), Cornwallu , Sa?ki , ?leziji in Turkestanu .

Sklici [ uredi | uredi kodo ]