Turbopropelerski motor je tip turbinskega letalskega motorja ^[1] Turbina poganja propeler preko reduktorja. Okrog 10 % celotne mo?i motorja se pojavi v obliki kineti?ne energije izpu?nih plinov - reakcije, kot pri reaktivnem motorju , vendar turboprop ne velja za reaktivni motor. Propeler se po navadi vrti pri konstantni vrtilni hitrosti, pri ve?jih mo?eh pa se pove?a njegov vpadni kot.

Turboprope po navadi uporabljajo za pogon manj?ih regionalnih letal s potovalno hitrostjo okrog 500-600 km/h. So pa izjeme, ki dosegajo tudi 900 km/h (potni?ki Tupoljev Tu-114 ) in vzletno te?o ?ez 200 ton ( Antonov An-22 ). Airbusovega voja?kega transporterja A400M poganjajo ?tirje turbopropi Europrop TP400 .

Delovanje [ uredi | uredi kodo ]

V najenostavnej?i izvedbi je sestavljen iz vstopnika, kompresorja, zgorevalne komore, turbine in izpu?nega dela. Zrak vstopi in se stisne v kompresorju, v zgorevalni komori se stisnjenemu zraku doda gorivo ( kerozin ) in zmes se v?ge. Kompresor, zgorevalno komoro in turbino, ki ?ene kompresor, kdaj skupno imenujemo plinski generator (ang. Gas Generator). Nastali pritisk se delno uporablja za pogon kompresorja, ostali del pa za pogon turbine, ki preko reduktorja poganja propeler. Izpuh za razliko od reaktivnega motorja prispeva le do 10% skupnega potiska.

Lo?imo dve vrsti turbopropelerskih motorjev:

• Turbopropelerski motor s fiksno gredjo imajo gred za pogon propelerja priklju?eno neposredno na plinski generator. Za zagotavljanje optimalnega izkoristka je vrtilna hitrost propelerja dolo?ena in je med letom prakti?no ni mo?no spreminjati.

• Turbopropelerski motor s prosto turbino ima turbino in gred za pogon propelerja fizi?no lo?eno od plinskega generatorja, kar je identi?no turbogrednemu motorju . Pri tem tipu motorja je mo?no vrtilno hitrost propelerja spreminjati precej bolj neodvisno od vrtilne hitrosti plinskega generatorja, poleg tega je v primeru dodajanja mo?i pospe?evanje plinskega generatorja hitrej?e, saj ga ne obremenjuje masa propelerja.

Primeri turbopropov [ uredi | uredi kodo ]

• Europrop TP400 : na Airbusu A400M , mo? 11 000 KM (8 203 kW)
• Kuznecov NK-12 : na Tupoljevu Tu-95 , in Antonovu An-22 , mo? 14 795 KM (11 033 kW) njegovi kontrarotirajo?i propelerji prese?ejo hitrost zvoka
• Progress D-27 Propfan : na Antonovu An-70 , mo? 14 000 KM (10 440 kW), zaradi posebne oblike kontrarotirajo?ega propelerja se imenuje tudi PropFan
• Pratt & Whitney Canada PT6 : najbolj mno?i?no uporabljen turboprop na svetu, mo? od 580 KM do 1.940 KM (1.450 kW)

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• Turbinski letalski motor

Sklici in opombe [ uredi | uredi kodo ]

Bibliografija [ uredi | uredi kodo ]

• Green, W. and Cross, R. The Jet Aircraft of the World (1955). London: MacDonald
• Gunston, Bill (2006). The Development of Jet and Turbine Aero Engines, 4th Edition . Sparkford, Somerset, England, UK: Patrick Stephens, Haynes Publishing. ISBN   0-7509-4477-3 .
• Gunston, Bill (2006). World Encyclopedia of Aero Engines, 5th Edition . Phoenix Mill, Gloucestershire, England, UK: Sutton Publishing Limited. ISBN   0-7509-4479-X .
• James, D.N. Gloster Aircraft since 1917 (1971). London: Putnam & Co. ISBN 0-370-00084-6

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Jet Turbine Planes Arhivirano 2012-10-06 na Wayback Machine .
• Wikibooks: Jet propulsion
• "Development of the Turboprop" a 1950 Flight article on UK and US turboprop engines]