Tullio Regge
Rojstvo	11. julij 1931 ( {{padleft:1931|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:11|2|0}} ) [1] [2] Borgo d'Ale [d] [2]
Smrt	23. oktober 2014 ( {{padleft:2014|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:23|2|0}} ) [3] [1] (83 let) Orbassano [d] [3]
Bivali??e	Italija
Narodnost	italijanska
Podro?ja	fizika
Alma mater	Univerza v Torinu diploma 1952 Univerza v Rochestru doktorat 1956
Mentor doktorske disertacije	Robert Eugene Marshak
Pomembne nagrade	Heinemanova nagrada (1964) Diracova medalja (1996) Pomeran?ukova nagrada (2001)

Tullio Regge [tulijo red?e], italijanski fizik , * 11. julij 1931 , Torino , Italija , † 23. oktober 2014 , Orbassano .

?ivljenje in delo [ uredi | uredi kodo ]

Regge je diplomiral leta 1952 iz fizike na Univerzi v Torinu . V letih od 1954 do 1956 je s pomo?jo Fullbrightove ?tipendije doktoriral na Univerzi v Rochestru , New York , pod Marshakovim mentorstvom.

Leta 1961 so ga izvolili za profesorja teoreti?ne fizike na Univerzi v Torinu. Med letoma 1959 in 1960 je delal pri Heisenbergu na In?titutu Maxa Plancka v Munchnu . Vrnil se je za nekaj ?asa v ZDA , najprej na Univerzo Princeton in nato leta 1965 na In?titut za vi?ji ?tudij . Tu je predaval vse do leta 1979.

Delal je na podro?ju trkov pri visokih energijah , kjer je razvil zamisel kompleksne vrtilne koli?ine in na podro?ju polov trkalnih matrik vrtilne koli?ine, ki so jih takrat uporabljali v fiziki visokih energij. Leta 1958 je razvil fenomenolo?ko teorijo mo?nih interakcij pri visokih energijah. V za?etku je bila raz?irjena, kasneje pa jo je nadomestila kvantna kromodinamika .

Razvil je poseben formalizem tvorjenja simpleksnih aproksimacij prostor-?asov , ki so re?itve Einsteinovih ena?b polja , in se imenuje po njem Reggejev ra?un .

Z Wheelerjem je raziskal motnjo Schwarzchildove metrike , ki ozna?uje ?rne luknje , in nenazadnje je uvedel pojem nezvezne gravitacije .

Izbrana dela [ uredi | uredi kodo ]

• Lettera ai giovani sulla scienza , Rizzoli, 2004
• z Peruzzijem Giuliom: Spazio, tempo e universo. Passato, presente e futuro della teoria della relativita , UTET Libreria, 2003
• L'universo senza fine. Breve storia del Tutto: passato e futuro del cosmo , Milano , Mondadori , 1999
• Non abbiate paura. Racconti di fantascienza , La Stampa , 1999
• Infinito , Mondadori, 1996
• Gli eredi di Prometeo. L'energia nel futuro , La Stampa, 1993
• Le meraviglie del reale , La Stampa, 1987
• s Primom Levijem , Dialogo , Einaudi , 1987
• Cronache Dell'Universo , Boringhieri, 1981

Priznanja [ uredi | uredi kodo ]

Nagrade [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1964 je prejel Heinemanovo nagrado za matemati?no fiziko Ameri?kega fizikalnega dru?tva , leta 1996 skupaj z Veltmanom Diracovo medaljo za teoreti?no fiziko Mendarodnega sredi??a za teoreti?no fiziko Abdusa Salama (ICTP) in leta 2001 skupaj z Lipatovom Pomeran?ukovo nagrado za teoreti?no fiziko.

Leta 1989 so ga izvolili v Evropski parlament . ?lan je bil do leta 1994.

Poimenovanja [ uredi | uredi kodo ]

Po njem se imenuje asteroid glavnega pasu 3778 Regge , ki ga je 26. aprila 1984 odkril Ferreri na Observatoriju La Silla .

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• Reggejev tir

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Akademsko drevo Tullia Reggeja na Physics Tree (angle?ko)
• Tullio Regge na Projektu Matemati?na genealogija (angle?ko)