Tr?i?
(
izgovorjava
(
pomo?
·
info
)
) je
mesto
z okoli 3.800 prebivalci na skrajnem severu
Gorenjske
. Je sredi??e
ob?ine Tr?i?
. Le?i na soto?ju
Tr?i?ke Bistrice
in
Mo?enika
ob ju?nem vzno?ju
Karavank
.
Veduta Tr?i?a iz poznega 18. stoletja
Naselje se je ?e v
rimskih
?asih nahajalo poleg
Ljubelja
ob poti med
Virunum
na
Gosposvetskem polju
in
Emono
. To naselje, takrat imenovano
Forum in Lubelino
(dobesedno
Ljubeljski trg
), je zasul plaz. Prebivalci so se umaknili ni?je v dolino in na mestu sedanjega Tr?i?a ustanovili naselje
Neumarktl
. Konec 15. stoletja je cesar
Friderik III.
na pobudo tedanjih lastnikov Tr?i?a (
Lovrenca Paradajzarja
z
gradu Neuhaus
in dedi?ev
Janeza Lamberga
z
gradu Gutenberg
) vasi podelil tr?ke pravice in jo tako povzdignil v
trg
. S tem je Tr?i? pridobil pravico do tedenskega
sejma
, kar je pozitivno vplivalo na razvoj, saj je skozi Tr?i? vodila glavna prometna povezava med
Trstom
in
Avstrijo
. Naslednja prelomnica je bila leta
1811
, ko je Tr?i? prizadel velik
po?ar
. Umrlo je 75 ljudi, uni?enih je bilo 150 hi? in ve? kot 60 delavnic. Obnova mesta po po?aru je potekala zelo po?asi. Izdali so poseben predpis, ki je dolo?al obvezno namestitev kovinskih vrat in polken, ki so postale prava evropska posebnost.
Klasicisti?no
izoblikovano zaporedje pro?elij ter bistvo podobe pa je glavni trg ohranil vse do danes. Tr?i? lahko funkcijsko razdelimo na ?tiri dele:
- tr?no jedro
- fu?inarsko obrtni?ki del ob Mo?eniku
- cerkveni kompleks
- ju?ni del, kjer se ?e za?enja najve?je naselje Bistrica (prehod v
Bistrico pri Tr?i?u
, ki je bila nekaj ?asa del naselja/mesta Tr?i?a), ki se je v ?asu industrializacije preoblikoval v industrijski del, danes pa tam ?ivi tudi ve?ina tr?i?ke populacije, na levem bregu Tr?i?ke Bistrice pa se nadaljuje s
Pristav
o.
Tr?i? s ceste na
Ljubelj
Cerkev svetega Andreja v sredi??u naselja
Dvorec Neuhaus
Kurnikova hi?a
Mesto je od leta
1985
zavarovano kot
kulturni spomenik
. Posebej je podobo starega mestnega jedra zaznamoval po?ar leta 1811. Po po?aru so izdali poseben predpis, ki je dolo?al obvezno namestitev kovinskih vrat in polken, ki so postale prava evropska posebnost. Ohranilo pa se je tudi klasicisti?no izoblikovano zaporedje pro?elij. Med objekte kulturne dedi??ine v starem mestnem jedru sodijo
?upnijska cerkev Marijinega oznanjenja
, Mallyjeva hi?a,
Tr?i?ki muzej
v Zgornji Kaj?i in
Kurnikova hi?a
. Med ostalimi zgradbami v mestnem jedru, ki so zanimive bodisi zaradi njihovih prebivalcev bodisi zaradi arhitekturnih posebnosti, so najzna?ilnej?e
grad Neuhaus
, Devova hi?a, Holzapflova hi?a in fu?ina Germovka.
Vse na?tete stavbe imajo nekaj skupnih zna?ilnosti, ki so se ohranile po obnovi mesta ob po?aru 1811:
- portali okra?eni z rozetami z letnico izdelave in za?etnicami hi?nega gospodarja in bo?jim o?esom v katerem je hi?na ?tevilka ter okenski okvirji iz zelenega pera?kega kamna
- kovana ?elezna polkna in okenske mre?e
- kovana ?elezna vrata
- su?ilne odprtine na strehi za su?enje ko?, platna lanu in nogavic
- kovane ograje
- obcestni kamni opestniki
- srednjeve?ki tloris z delavnico, skladi??em in prehodno ve?o v pritli?ju
V sredi??u Tr?i?a je ohranjeno t. i. ≫firbc okn≪, okno, ki je postavljeno izven fasadne linije in iz katerega je mogo?e gledati vzdol? ceste vzporedno s hi?o, ne da bi ga bilo treba odpreti.
- Fran?i?ka Romana Radetzka, grofica Strassoldo-Grafenberg (1781?1854), ?ena avstrijskega feldmar?ala ?e?kega rodu, grofa
Josefa Radetzkega
; rodila se je na gradu Neuhaus in tu ?ivela skupaj z mo?em in otroki do leta 1819.
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|
