Toplotna energija je prehodna, saj prehaja pod tlakom temperaturne razlike s toplej?ega na hladnej?e telo. Toplotna energija je povsod okrog nas, vendar na tako nizki temperaturni ravni, da je potrebna posebna tehnologija izkori??anja, ki omogo?a njeno izkori??anje, brez ve?jega vnosa dodatne energije.

?love?tvu so na razpolago tri vrste energetskih virov:

• son?na energija kot neiz?rpen energetski vir,
• obnovljivi energetski viri ( zrak , voda , biomasa ),
• neobnovljivi energetski viri ( fosilna in jedrska goriva ).

Pridobivanje toplotne energije iz sonca [ uredi | uredi kodo ]

Son?na pe? je ve?je ?tevilo zrcal, ki se ra?unalni?ko krmilijo skladno z gibanjem sonca , tako da vpadne ?arke odbijajo v sredi??no konkavno zrcalo , to pa v skupno gori??e. V gori??ni to?ki temperatura naraste do 4000 °C. Taka toplotna energija je ?e uporabna za taljenje kovin, ogrevanje opekarni?kih pe?i ali vode (son?ne termoelektrarne). ^[1]
Son?ni zbiralniki so po?rnjene aluminjaste plo??e, ki absorbirajo son?no energijo in jo pretvarjajo v toplotno preko zaprtega vodnega krogotoka. V enodru?inskih hi?ah v ugodnih geografskih legah lahko tako zadovoljijo 90% potreb po topli vodi (ogrevanje stanovanj in bazenov, sanitarna voda). V manj toplih krajih je tak?no pridobivanje energije gospodarno le, ?e nadome??a porabo elektri?ne energije.
Son?na elektrarna - za neposredno pridobivanje elektri?ne energije iz sonca se uporabljajo fotocelice, ki so zgrajene iz razmeroma dragega polprevodnika silicija . Fotoni ob osvetlitvi iz vezi v kristalnem siliciju izbijajo elektrone . Zato nastajajo v kristalih pozitivno (pomanjkanje elektronov) in negativno nabite plasti (prese?ek elektronov), med njimi ste?e elektri?ni tok (foto efekt), ker se sku?ajo elektroni ponovno enakomerno razporediti v kristalni strukturi.

Pridobivanje toplotne energije iz zemeljske notranjosti [ uredi | uredi kodo ]

V talni vodi zbrano toplotno energijo izrabljajo ponekod v geotermalnih elektrarnah in toplotnih ?rpalkah.

Energija iz zemeljske notranjosti se uporablja v dr?avah z vulkansko aktivnimi podro?ji ( Islandija , Italija, Havaji), kjer je zemeljska skorja vro?a blizu zemeljske povr?ine. V globini 3000 metrov namerimo 200 °C, pri4500 metrov pa ?e 350 °C. V vro?ih kamninah se voda upari, do tja pride sama ali pa jo dovajajo po posebnem postopku. Za Islandijo so zna?ilni gejziri , v katerih vro?a voda privre sama na povr?je. ^[2]

HDR-postopek (ang. Hot dry rock) je tehnologija, ki je uporabna le v dr?avah z vulkansko aktivnimi podro?ji. Geotermalna elektrarna pretvarja toplotno energijo zemeljske skorje v elektri?no. HDR-postopek deluje na na?in, da se para po zunanji cevi dviga na povr?je do turbine, ki deluje enako kot v termoelektrarni. Reykjavik z zemeljsko toploto zadovoljuje 90% energetskih potreb, San Francisco pa 50 %.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• enciklopedija za mlade, u?benik Mohorjeva zalo?ba, revije

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Projekt Geocogen, ?etrta generacija izrabe geotermalne energije v Dr?avnem svetu (pridobljeno 23. 2. 2010)