Ta ?lanek potrebuje ?i??enje. Pri urejanju upo?tevaj pravila slogovnega priro?nika . Razlog za ?i??enje ni podan. Prosimo, da nam pomaga? izbolj?ati ta ?lanek .

?lanek zaradi preverljivosti potrebuje dodatne sklice . Prosimo, pomagajte ga izbolj?ati z dodatnimi sklici na zanesljive vire . Vsa sporna vsebina, ki ni preverljiva, se sme kadar koli odstraniti.

Termoelektrarna Velenje

Panoga	Energetika in Rudarstvo
Ustanovitev	1928-1971
Sede?	, Velenje , Slovenija , EU
Obmo?je	Evropa
Produkti	Elektrika in Toplota
?t. zaposlenih	okoli 40
Krovno podjetje	Premogovnik Velenje
Opombe / reference Prva kogeneracija v Jugoslaviji

Termoelektrarna Velenje je bila termoelektrarna s skupno in?talirano mo?jo 7.25 MW pri starem ja?ku Premogovnika Velenje , doma?ini jo imenujejo tudi Stara elektrarna. Za gorivo je uporabljala Velenjski lignit . V ?asu svojega 42 letnega delovanja je delovala kot elektrarna , toplarna in kotlarna ter je imela zgodovinsko pomembno vlogo pri energetskem razvoju ?ale?ke doline kot celotne dr?ave .

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Gradnja je potekala v letih 1927 - 1928 . Slovesno so novo termoelektrarno predali svojemu namenu 17. oktobra leta 1929 , ko je za?ela obratovati dokaj moderna I faza TEV z dvema 5 kV turboagregatoma skupne mo?i 2000 kW (2 MW) in lesenim hladilnim stolpom zmogljivosti 800 m³ / h . Elektrarna je imela dva kotla Krupp z zmogljivostjo vsak 10 ton pare na uro pri 350 °C in 18 barih . II faza TEV se je za?ela graditi maja 1931 in je bila klub gospodarski krizi kon?ana oktobra leta 1934 z novim 5250 kW (5,25 MW) turboagregatom in dvema kotloma Babcock ? Wilcox z zmogljivostjo vsak 28 ton pare na uro pri 375 °C in 20 barih, kar je njeno skupno elektri?no mo? zaokro?ilo na 7,25 MW. Za proizvodnjo 1 kWh elektri?ne energije je potrebovala 3,5 kg premoga.

V letih 1958 in 1959 so v TEV potekala rekonstrukcijska dela za so?asno proizvodno toplotne in elektri?ne energije. 29. novembra leta 1959 je TEV za?ela proizvajati toplotno energijo za potrebe novozgrajenega daljinskega ogrevanja novega mestnega sredi??a Velenje , kot prvi sistem daljinskega ogrevanja v Sloveniji in takratni domovini Jugoslaviji . Mesto so priklju?ili na trocevni sistem, so?asno je bil speljan parovod zmogljivosti 5 ton pare na uro do jame Preloge. Do leta 1965 so priklju?ili tudi veliko individualnih hi? . Toplotna postaja TEV je delovala z dvema prenosnikoma (izmenjevalcema) skupne mo?i 10,5 MW pri 130/70 °C, 10 bar in 250 m³/h.

Leta 1967 so kon?ali z vgradnjo ?e dveh prenosnikov toplote in pove?ali ?rpalno zmogljivost TEV na 500m³/h ter kon?no toplotno mo? na 25,5 MW. Od tega leta je TEV delovala samo ?e kot kotlarna. ?tevilo uporabnikov se je ?e naprej naglo ?irilo.

Leta 1970 je TEV napajala 56 toplotnih podpostaj z 46 MW priklju?ne mo?i pri uporabnikih in 40 km omre?ja. Proizvodne zmogljivosti TEV so bile v celoti izkori??ene. Nadaljnje pove?evanje ogrevalnih zmogljivosti TEV pa ni bilo ve? smiselno, saj so bili kotli in naprave iz tridesetih let dvajsetega stoletja in so bili stari ?e ve? kot 40 let ter zelo iztro?eni, zastareli, pre?ibki in nerentabilni.

11. septembra 1971 je zatorej Termoelektrarna Velenje prenehala obratovati, omre?je daljinskega ogrevanja je bilo z novozgrajenim magistralnim vro?evodom priklopljeno na proizvodne vire Termoelektrarne ?o?tanj in tako omogo?eno nadaljnjo ?irjenje omre?ja in pove?evanje ?tevila uporabnikov tudi v industriji .

Ta elektrarna ni proizvajala elektri?ne energije le za potrebe velenjskega premogovnika , temve? je odigrala pomembno vlogo tudi pri elektrifikaciji Slovenije , saj je bila najve?ja in najpomembnej?a termoelektrarna Dravske banovine .

Tako so med leti 1929 in 1931 zgradili nov 60 kV daljnovod Velenje - Podlog - ?rnu?e , dolg 65,5 kilometra , ki je povezal ?ale?ko dolino z ljubljansko regijo, s katerim je bila omogo?ena elektrifikacija mesta Ljubljane in njene okolice kajti po takrat prvi zgrajeni mre?i visokonapetostnih daljnovodov je po?iljala zanesljiv vir energije v mnoga mesta , trge in vasi .

S priklju?kom TEV na elektri?no omre?je Kranjskih de?elnih elektrarn v tridesetih letih dvajsetega stoletja je za?el krog uporabnikov Velenjske elektri?ne energije hitro nara??ati. V no?i na 15. avgusta 1931 so na ljubljanskem kolodvoru zasvetile tudi prve ?arnice , ki jih je napajala elektrika Velenjskega lignita.

Lokalno je TEV napajala: Velenje , ?alek, Pesje, Dru?mirje , ?o?tanj in Topol?ico .

Stavba TEV [ uredi | uredi kodo ]

Stavbo TEV je skonstruiral in?. Mitschek in in?. Bo?kovi? leta 1926 in predstavlja eno izmed najbolj monumentalnih industrijskih stavb in jo ?tejemo med najlep?e industrijske arhitekturne bisere iz tega obdobja na slovenskih tleh, gradnja je potekala 1927 - 1928 leta, kasneje so naredili ?e prizidek iz zahodne strani za II fazo TEV in leta 1966 ?e prizidek za toplotno postajo daljinskega ogrevanja. Stavba danes ?e vedno stoji.

Proizvodne enote [ uredi | uredi kodo ]