Taborsko gibanje je bilo slovensko politi?no gibanje v obdobju od 1868 do 1871. Zaznamovala so ga predvsem velika zborovanja na prostem, iz angle?kega politi?nega ?ivljenja znani mitingi .

Tabore so pri?eli organizirati mladoslovenci , zbrani okrog ?asnika Slovenski narod , ?ele kasneje so se jim pridru?ili tudi staroslovenci z Janezom Bleiweisom . Gibanje se je zgledovalo po ?e?ki politiki, ki je po letu 1867 za ?e?ke de?ele odlo?no zahtevala enak status, kot ga je z dualizmom dobila Ogrska .

Na taborih so izra?ali podporo jezikovni enakopravnosti in Zedinjeni Sloveniji , na koncu so zahteve zapisali v resoluciji, ki je ve?krat vsebovala tudi prakti?ne, lokalne zahteve.

Tabori [ uredi | uredi kodo ]

Prvi tabor je bil na pobudo Matije Preloga organiziran 9. avgusta 1868 v Ljutomeru , kjer se je zbralo okoli 7000 ljudi.

Na njem so sprejeli naslednji sklep:

Tabori so bili organizirani v vseh de?elah s prete?no slovenskim prebivalstvom. Pri prvih taborih so protestirale skupine nem?kih me??anov in neuspe?no zahtevale prepoved. Prepre?en je bil zgolj tabor na?rtovan za 29. september 1868 na Bistrici pri Pliberku , saj je bil v nasprotju s 7. ?lenom zakona, ki ni dovoljeval zborovanj v ?asu zasedanja de?elnega zbora.

Tabori so bili ob nedeljah popoldne na ve?jih travnikih ob mestih, trgih in vaseh, po katerih se imenujejo. Na taborih, ki so v povpre?ju ?teli 6.000 udele?encev, ve?inoma oble?enih v narodne no?e, se je po izbiri predsednika tabora zvrstilo ve? govornikov. Na koncu govorov se ljudje niso raz?li, saj so sledili glasba, ples in petje ter pogostitev. V spomin na tabore so izdajali posebne razglednice, zna?ke in taborske svetinjice z geslom ≫Slovenci, zedinimo se!≪ .

Stalne to?ke vseh taborov so bile poleg zahteve po zedinjeni Sloveniji tudi lokalni, gospodarski, ?olski in upravni problemi. Organizatorji taborov so se izogibali ?go?im nasprotjem (klerikalci proti liberalcem), ki so razdvajale narod, vendar so bolj poudarjali zbli?evanje slovenskih pokrajin ter zvezo z ostalimi ju?noslovanskimi narodi v monarhiji. Prve tabore so organizirali in se jih udele?evali le mladoslovenci. ?ele na vi?marskem taboru so se po ?tevilnih javnih grajah (posebej viden je bil tu Fran Levstik ) taborski ideji pridru?ili tudi prvaki, kjer je bil eden izmed govornikov celo Janez Bleiweis , ki je svoj govor zaklju?il z vzklikom ≫Dajte nam Slovenijo!≪ . Tako se je zahteva po Zedinjeni Sloveniji s taborov prenesla tudi v de?elne zbore.

Do zadnjega tabora v Buhljah pri Grab?tajnu na Koro?kem se jih je v letih od 1868 do 1871 skupno zvrstilo 18:

• Ljutomer (9. avgust 1868)
• ?alec (6. september 1868)
• ?empas (18. oktober 1868)
• Biljana (25. april 1869)
• Sevnica (2. maj 1869)
• Kalec (9. maj 1869)
• Vi?marje (17. maj 1869)
• Ormo? (8. avgusta 1869)
• Tolmin (1. maj 1870)
• Se?ana (29. maj 1870)
• Cerknica (12. junij 1870)
• Kapela (19. junij 1870)
• Bistrica pri Pliberku (31. julij 1870)
• Kubed (7. avgust 1870)
• Vipava (14. avgust 1870)
• ?opra?e pri Ro?eku (18. september 1870)
• Kastav (21. maj 1871)
• Zgornje Buhlje pri Grab?tanju (6. avgust 1871)

Za najmno?i?nej?ega velja tabor v Vi?marjih , ki se je dogodil na binko?tni ponedeljek, 17. maja 1869. Tedaj se je zbralo okoli 30.000 ljudi. Na?rtovanih je bilo ?e ve? slovenskih taborov, a jih je Hohenwartova vlada leta 1871 prepovedala.

Kmalu nato je pri?lo do spora med mlado- in staroslovenci, zaradi ?esar je bilo slovensko narodno gibanje razcepljeno.

Literatura [ uredi | uredi kodo ]

• Granda, Stane Vi?marski tabor: tabor vseh taborov , Ljubljana, 2019.
• Melik, Vasilij. "110 let ?alskega tabora: Slovenski tabori 1868-1871." Savinjski Zbornik (1978), 10-15. ( COBISS )
• Taborsko gibanje na Slovenskem . Ljubljana, Ljutomer, 1981.

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: taborsko gibanje .