Svetilnik Cabo da Roca
(
portugalsko
Farol do Cabo da Roca
) je
svetilnik
, ki stoji 165 metrov nad
Atlantskim oceanom
, na najbolj zahodnem delu
Portugalske
(in celinske Evrope).
[1]
Stoji v civilni ?upniji Colares v ob?ini
Sintra
, na
rtu
, sestavljenem iz
granitnih
balvanov
in vmesnega
apnenca
. Gre za svetilnik tretjega reda, ki je za?el delovati leta 1772. To je bil prvi nov namensko zgrajen svetilnik v dr?avi; starej?i svetilniki, ki so takrat obstajali, so bili zgrajeni na obstoje?ih plo??adih ali iz ?e obstoje?ih svetilnikov.
[2]
Cabo da Roca, turisti?na atrakcija in meja celinske Evrope, s svetilnikom v ozadju
Bli?nji posnetek podno?ja in glavnega stolpa kompleksa Cabo da Roca
Glavni stolp na svetilniku
Pobuda za izgradnjo svetilnika je pri?la od Junte Geral da Fazenda do Reino 1. februarja 1758, da bi zgradili ?est svetilnikov strate?ko vzdol? obale za pomo? pri plovbi.
Svetilnik Cabo da Roca je za?el delovati leta 1772 in postal tretji najstarej?i svetilnik ob portugalski obali.
Med vodstvom gradbenega in?enirja Gaudencia Fontane (1843) je bil svetilnik posodobljen z novo rotacijsko plo??adjo, ki je obsegala ?estnajst Argandovih svetilk s paraboli?nimi reflektorji. Vendar pa so se do leta 1865 pojavili kritiki sistema, ki so opozorili na neu?inkovitost svetilnika. S?asoma je bilo to re?eno z namestitvijo signalne hupe in namestitvijo strojev na elektri?ni pogon. "Elektri?ni" svetilnik je za?el delovati leta 1897 s sistemom, ki je vklju?eval rezervno petrolejsko svetilko. Glavna enota je bil opti?ni sistem ?etrtega reda z rotacijsko plo??adjo in urnim mehanizmom ter je bil povezan s parno sireno.
Leta 1917 je bila zgrajena stavba za proizvodnjo plina
acetilena
, potrebnega za napajanje novega sistema svetilk.
Sireno je leta 1932 zamenjala pihala na stisnjen zrak, leta 1937 pa je bil name??en radijski sistem na svetilniku. V obdobju po svetovni vojni je nov opti?ni sistem ?etrtega reda nadomestil starej?i mehanizem, vendar ga je hitro nadomestila svetilka tretjega reda s 3000 W ?arnico. Konec 1940-ih je bila lokacija opremljena z javnim vodovodom in kanalizacijo.
Sredi 1950-ih sta bila
Direccao Geral dos Edificios e Monumentos Nacionais
(DGEMN) (generalni direktorat za stavbe in nacionalne spomenike) in njegova podru?nica
Servicos de Construccao e Conservacao
(gradbena in konzervatorska slu?ba) odgovorna za redno konzerviranje in vzdr?evanje svetilnika; leta 1956 je bila izvedena prenova.
?ele leta 1980 je elektri?no omre?je doseglo lokacijo, kar je povzro?ilo namestitev elektri?ne sirene leta 1982. Do leta 1990 je bil svetilnik avtomatiziran, obrat za proizvodnjo acetilena pa zaprt.
Leta 2000 je prenehala delovati elektri?na sirena, naslednje leto pa je bil deaktiviran radijski sistem.
Svetilnik stoji 22 metrov nad vzno?jem; njegova svetloba upravlja snop 165 metrov od morske gladine. Poleg glavnega stolpa je kompleks sestavljen iz devetih stavb, saj je bilo pred elektrifikacijo potrebno namestiti ekipo za vzdr?evanje svetilke, shranjevanje dragocene opreme in proizvodnjo acetilena, potrebnega za delovanje gorilnika. Trenutno svetilnik podpira skupina treh svetilni?arjev, ki spremljajo svetilko in signal ter komunicirajo med Cabo da Roca in Ericeiro.
Dostopen je po Estradi do Cabo da Roca in je zelo blizu najzahodnej?ega dela celinske Evrope. ?eprav ni na tej to?ki, zavzema najvarnej?i polo?aj na rtu za nadzor in za??ito plovnih morij z obalno panoramo.
- ↑
≫NGA List of Lights≪
.
Maritime Safety Information
. Springfield, Virginia: U.S. National Geospatial-Intelligence Agency (NGA). 2011
. Pridobljeno 18. julija 2011
.
- ↑
Costa, Patricia (2004). SIPA (ur.).
≫Farol do Cabo da Roca≪
(v portugal??ini). Lisbon, Portugal: SIPA ? Sistema de Informacao para o Patrimonio Arquitectonico.
- MOP, ur. (1957),
Relatorio da Actividade do Ministerio no ano de 1956
(v portugal??ini), Lisbon, Portugal: Ministerio das Obras Publicas