Janez Krstnik
Rojstvo	cca. 4 pr. n. ?t. Ein Karem [d] , Herodovo kraljestvo [d] [1]
Smrt	cca. 32 Machaerus [d] , Herodian Tetrarchy [d] [1]
?a??enje	Vse Cerkve, ki ?astijo svetnike
God	24. junij (rojstvo), 29. avgust (obglavljenje)
Atributi	jagnje, sekira, kri?, zvitek s stavkom Ecce Agnus Dei (Glejte, Jagnje Bo?je)
Zavetnik	kroja?i, krznarji, usnjarji, hotelirji, izdelovalci no?ev, me?ev in ?karij

Janez Krstnik ( starocerkvenoslovansko ?оаннъ Крест?и), zadnji izraelski starozavezni prerok , mu?enec in svetnik , * 6 ? 2 pr. n. ?t. , † okoli 30 .

Janez Krstnik je znan kot prerok, ki mu je bilo dano osebno sre?ati Jezusa in ki ga je ljudem predstavil kot mesijo. Njegovo poslanstvo je bilo pripraviti ljudi na Jezusov nastop z oznanjevanjem spreobrnjenja in kr??evanjem.

?ivljenje Janeza Krstnika [ uredi | uredi kodo ]

Janez Krstnik je bil sin tempeljskega duhovnika Zaharije in Elizabete . Elizabeta je bila sorodnica Jezusove matere Marije , torej je bil Janez Jezusov sorodnik, po prepri?anju nekaterih kristjanov kar bratranec. Po Evangeliju po Luku je bilo Janezovo rojstvo povezano s ?ude?em in vnaprej oznanjeno po nadangelu Gabrijelu . Luka poro?a tudi, da je bil Janez dobrih pet mesecev starej?i od Jezusa ( Lk 1,36-38 ).

Ko je bil ?e odrasel, je Janez za?util v sebi Bo?ji klic. Odpravil se je v pu??avo, kjer je ?ivel kot pu??avnik : obla?il se je v kameljo ko?o, jedel pa je kobilice in med divjih ?ebel. Hodil je po vsej jordanski pokrajini in ljudi pozival, naj se spreobrnejo in pobolj?ajo. Ostro je kritiziral tiste, ki so se samo na zunaj delali po?tene in pravi?ne. Tiste, ki so se res sklenili pobolj?ati, pa je krstil v reki Jordanu ( Mt 3,1-12 ).

Krst (potapljanje v vodo) je starodavni simbol o?i??evanja: ljudje, ki so se dali Janezu krstiti, so hoteli s tem simboli?nim dejanjem pokazati, da se odrekajo vsej ne?istosti svojega poprej?njega ?ivljenja in da bodo odslej ?iveli druga?e. Tudi Jezus se je pri?el krstit k Janezu in tako pokazal, da za?enja novo poglavje v svojem ?ivljenju ( Mt 3,13-17 ). Iz tega obreda izvira tudi kr??anski krst , ki so ga pozneje opravljali Jezusovi u?enci.

Janez Krstnik je zbral okoli sebe ve?jo skupino u?encev. Nekateri od njih so kasneje prestopili k Jezusu in postali njegovi u?enci, od njih pa je poimensko znan samo apostol Andrej . Sveto pismo navaja, da so bili pozneje Jezusovi u?enci uspe?nej?i, saj so krstili ve? ljudi kot Janez ( Jn 4,1-3 ).

Zgodovinar Jo?ef Flavij poro?a, da je dal Janeza Krstnika usmrtiti kralj Herod Antipa , da bi tako zatrl judovski upor. Sveto pismo podaja nekoliko druga?no zgodbo z ve? podrobnostmi: Kralj Herod se je poro?il s Herodiado, ki pa je bila ?e pred tem poro?ena s Herodovim bratom, kraljem (tetrarhom) Filipom. Janez je to dejanje ostro obsodil, Herod pa je zato Janeza vtaknil v je?o. Malo pozneje je Herod praznoval rojstni dan in priredil veliko gostijo. Herodiadina h?i Saloma je s svojim plesom Heroda tako navdu?ila, da ji je obljubil, da ji bo dal za nagrado karkoli si za?eli, ?etudi bi to bilo pol kraljestva. Mati Herodiada jo je pregovorila, da naj zahteva glavo Janeza Krstnika na pladnju. Herod sicer Janeza ni nameraval usmrtiti, saj je rad poslu?al njegove nauke, ?eprav so ga pogosto spravljali v mu?en polo?aj. Kljub temu je ustregel tej ?uda?ki ?elji in ukazal Janeza obglaviti. Nato so truplo brez glave izro?ili Janezovim u?encem, da so ga pokopali. O Janezovi smrti so obvestili tudi Jezusa ( Mt 14,1-12 ).

Janezova verska skupnost je ostala aktivna tudi ?e po Janezovi smrti. Po nekaterih virih so se Janezovi u?enci s?asoma pridru?ili Jezusovim u?encem ? prvim kristjanom; po drugih virih pa se da sklepati, da sta bili to ?e dolgo dve lo?eni skupini, ki sta si bili v nekem smislu celo konkuren?ni.

?a??enje [ uredi | uredi kodo ]

Janeza Krstnika zelo ?astijo vse glavne Cerkve . Za ve?ino kristjanov pomeni Janez Krstnik sti?no to?ko med Staro in Novo zavezo . Pogosto se ga ?teje za zadnjega preroka Stare zaveze, po drugi strani pa je Janez tisti, ki je pripravil pot Jezusu.

Janez Krstnik goduje 24. junija po katoli?kem in po pravoslavnem koledarju . Godovni dan predstavlja obletnico njegovega rojstva. Ta dan se med Slovenci imenuje ≫kres≪ ali ≫kresni dan≪, saj je marsikje v navadi, da na ta dan kurijo kresove. Pregovor ≫Ob kresi se dan obesi≪ nas spominja na dejstvo, da se po poletnem son?evem obratu dnevi za?nejo kraj?ati.

Spomin na smrt Janeza Krstnika se praznuje 29. avgusta po katoli?kem in po pravoslavnem koledarju . Praznik se uradno imenuje ≫mu?eni?tvo Janeza Krstnika≪, med ljudmi pa je znan tudi kot praznik ≫Janez brez glave≪.

23. septembra je v katoli?kem koledarju god Janezovih star?ev, svetega Zaharije in Elizabete, v pravoslavnem koledarju pa je na ta da praznik ≫spo?etje Janeza Krstnika≪.

V Sloveniji mu je posve?enih kar 85 rimskokatoli?kih cerkva, kar ga uvr??a na 4. mesto po ?tevil?nosti (za sveto Marijo, svetim Nikolajem in sveti Kri?em), in ena pravoslavna cerkev obglavljenja Janeza Krstnika, Bojanci .

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Janez Krstnik .

• Svetniki.org