Sve?a je svetilo , ki je obi?ajno sestavljeno iz notranjega stenja , ki se nahaja v sredini telesa iz trdega goriva . Obi?ajno je gorivo vrsta voska (najpogostej?i parafin ).

Preden se sve?a pri?ge, je stenj name??en v gorivu, ki je v trdi obliki. Toplota v?igalice oz. plamena , s katerim pri?igamo sve?o, povzro?i, da se sve?a sprva stali, nakar izpari manj?a koli?ina goriva. Po izparevanju se gorivo ve?e s kisikom v zraku , kar povzro?i nastanek samostojnega plamena. Ta plamen nato poskrbi za samostojno toploto, ki omogo?a samostojno gorenje sve?e glede na samovzdr?evalno verigo dogodkov: toplota sve?e stali vrh telesa trdega goriva, uteko?injeno gorivo se nato premakne navzgor po stenju zaradi kapilarnosti , nato pa teko?insko gorivo izpari pri gorenju znotraj sve?inega plamena.

Samo gorenje sve?e poteka v razli?nih fazah, kar se vidi v razli?nih barvah , ki nastajajo znotraj plamena. Znotraj modrej?ih , bolj vro?ih fazah se vodik lo?i iz goriva in gori, da nastane vodna para . Svetlej?a, rumenkasta faza pa ozna?uje, da se preostali ogljik oksidira , pri ?emer nastaja ogljikov dioksid .

Z gorenjem se pri?ne manj?ati koli?ina goriva, nakar preostanek stenja, ki ni obkro?en z gorivom, sam dokon?no izgori.

Zgodovina uporabe [ uredi | uredi kodo ]

Pred uporabo elektrike v gospodinjstvu so bile sve?e poleg oljenk eno najbolj pogostih sredstev za razsvetljavo. Uporaba sve? je bila raz?irjena predvsem tam, kjer je bilo raz?irjeno ?ebelarstvo , saj je bil ?ebelji vosek zelo primerno sredstvo za izdelavo sve?. V severni Evropi in severni Ameriki so za razsvetljavo bolj kot sve?e uporabljali oljenke na ?ivalsko ma??obo (olja raznih vrst rib ter ma??obo ve?jih morskih sesalcev) v Sredozemlju pa olivno olje . Ponekod so za razsvetljavo uporabljali tudi trske posebnih vrst lesa .

Sodobna uporaba [ uredi | uredi kodo ]

Danes so sve?e namenjene ustvarjanju romanti?nega ozra?ja v domovih ter v religiozne namene, odi?avljene sve?e pa se uporabljajo tudi za aromaterapevtske namene.

Religija [ uredi | uredi kodo ]

V kr??anstvu predstavlja gore?a sve?a Kristusov nauk ter bo?jo lu? zaradi ?esar vedno gori na oltarju ob sveti ma?i . Z njimi se kristjani za praznik vernih du? tudi spominjamo svojih mrtvih. V predbo?i?nem ( adventnem ) ?asu pri?igamo sve?e na adventnih vencih .

Velikono?na sve?a predstavlja vstalega Kristusa , ?igar ?ivljenje in trpljenje, smrt in vstajenje pomeni lu? kreposti in resnice, ki preganja temo greha in zablode. To poudarja posebno Velikono?na hvalnica, ki je pesem veselja nad Kristusovo zmago. Poje jo duhovnik ali diakon na velikono?no vigilijo in je pesni?ko oblikovani hvalospev velikono?ni sve?i , ki ima torej simboli?en pomen.

V pravoslavni cerkvi predstavlja pri?iganje sve?e spremljevalni obred pri molitvah.

Viri in opombe [ uredi | uredi kodo ]

Literatura [ uredi | uredi kodo ]

• Romano Guardini: Sveta znamenja na poti k Bogu (Sve?a). Kobarid ? ?upnija, 2004.

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• Kajfe? za uga?anje sve?

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Poglejte si besedo sve?a  ali Sve?a v Wikislovarju, prostem slovarju.

• Kak?en pomen ima sve?a ob umrlem? Arhivirano 2009-11-06 na Wayback Machine . (slovensko)
• Kako izdelujejo sve?e in milo (angle?ko)
• Kako sve?a deluje (angle?ko)