Sutri
Ob?ina (comune)
Comune di Sutri
Sutri
Sutri Geografski polo?aj v Italiji
Koordinati : 42°14′N 12°17′E  /  42.233°N 12.283°E  / 42.233; 12.283
Dr?ava	Italija
De?ela	Lacij
Pokrajina	Viterbo (VT)
Upravljanje
? ?upan	Guido Cianti
Povr?ina
? Skupno	6.085 km 2
Nadm. vi?ina	291 m
Prebivalstvo   (2008)
? Skupno	6.315
? Gostota	1,0 preb./km 2
Demonim	Sutrini
?asovni pas	UTC+1 ( CET )
?  Poletni	UTC+2 ( CEST )
Po?tna ?tevilka	01015
Klicna koda	0761
Zavetnik	Sv. Dolcissima
Dan	16. september
Spletna stran	[ Uradno spletno mesto Uradno spletno mesto ]

Sutri je mesto in ob?ina v provinci Viterbo , okoli 50 km oddaljeno od Rima in okoli 30 km ju?no od Viterba. Ima slikovito lokacijo na ozkem hribu iz tufa , obkro?enim z grapami, in ozkim hrbtom proti zahodu povezan z ostalo pokrajino.

Sodobna ob?ina Sutri ima nekaj ve? kot 5.000 prebivalcev. Njeni stari ostanki so glavna atrakcija za turizem: rimski amfiteater izkopan iz tufa, etru??anske nekropole z ve? deset kamnitimi grobnicami, mitrej vklju?en v kripti cerkve Madonna del Parto , romanska katedrala .

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Sutri (latinsko Sutrium) je zasedal pomembno mesto v obrambi cestnega prehoda v Etruriji , kasnej?a Via Cassia : Tit Livij ga opisuje kot enega od klju?ev Etrurije, Nepi na bi bilo drugo tako mesto. V roke Rimljanom je pri?el po padcu Veia, nakar je bila tam ustanovljena Latinska kolonija; leta 386 pred na?im ?tetjem je bila izgubljena, ponovno osvojena in rekolonizirana pa okoli leta 383. V letih 311-310 pred na?im ?tetjem so ag oblegali Etru??ani, vendar ga niso zavzeli. Z Nepijem in desetimi drugimi latinskimi kolonijami je zavrnil pomo? v drugi punski vojni leta 209 pred na?im ?tetjem. Njegov pomen kot trdnjava pojasnjuje, po Festu rek Sutrium ire , ki pomeni ≫tistega, ki nekaj hitro in temeljito naredi≪. To je navedeno v vojni 41 let pred na?im ?tetjem, in je prejelo pod triumvirat kolonijo veteranov ( Colonia coniuncta lulia Sutrina ). Napisi ka?ejo, da je bil kraj neko? pomemben v okviru cesarstva in se omenja kot zaseden od Langobardov .

Sutri je ohranil strate?ki pomen kot utrjeno mesto blizu meje z vojvodino Rim ((latinsko: Ducatus Romanus ) je bilo Bizantinsko okro?je). Donacija Sutrija je bil sporazum, dose?en v Sutriju med langobardskim kraljem Liutprandom in pape?em Gregorjem II. leta 728. V Sutriju sta dosegla dogovor, po katerem so bili Sutri in nekatera hribovska mesta v Laciju (npr. Vetralla) predana pape?u, ≫kot darilo za bla?ena apostola Petra in Pavla≪ v skladu z Liber Pontificalis . Pakt je pomenil prvo pove?anje pape?kega ozemlja onkraj meja vojvodine Rim. Pomembna najdba nakita iz tega ?asa je znana kot Zaklad Sutri in je bil najden v bli?ini mesta v devetnajstem stoletju. Zdaj je v Britanskem muzeju. ^[1]

Sutri je sede? ?kofije, ki je bila ustanovljena za pape?a po porazu z Langobardi.

Pape? Gregor VI. se je odpovedal prestolu v Sutriju 20. decembra 1046, po sinodi, ki so jo sklicali na zahtevo cesarja Henrika III. Leta 1111 je bil sede? pogodbe med pape?em Paschalom II. in cesarjem Henrikom V. ; leta 1146 in 1244 sta Evgen III. in Inocenc IV. na?la tukaj zato?i??e. Leta 1244 je mesto zavzel Pietro di Vico, vendar ga je kasneje prevzel Pandolfo grof Anguillara, ki ga je dal nazaj v pape?ko dr?avo.

Mesto je bilo pri?a bojem med Gvelfi in gibelini . Leta 1433 kondotier Niccolo Fortebraccio za?gal Sutri in mesto je za?elo nazadovati v korist Ronciglione.

?kofija Sutri [ uredi | uredi kodo ]

Po legendi je Peter poslal Romolusa kot ?kofa v Sutri. Prva omemba nekega ?kofa je Eusebius , datiran leta 405. Leta 1435 sta Sutri in Nepi skupaj postali ?kofiji. V letih 1556 - 1560 je bil ?kof Sutrija in Nepija Antonio Ghislieri, bodo?i Pape? Pij V. . Leta 1986 so bile ?kofije Sutri in Nepi, kakor tudi Orte in Gallese zdru?ene s ?kofijo Civita Castellana. Od leta 1991 ima Sutri naslovnega ?kofa. To je od leta 2011 Antonio Guido Filipazzi. Pred tem je bil Paolo Sardi in 1991-1996 Christoph Schonborn.

Geografija [ uredi | uredi kodo ]

Sutri se nahaja 51 km severozahodno od Rima in 27 km jugovzhodno od Viterba. Razteza se ob vzno?ju pogorja Monti Cimini na severovzhodu, na jugu meji na Monti Sabatini, ki sta obe vulkanskega izvora. Staro mestno jedro se slikovito nahaja na obmo?ju, obdanem z globokimi dolinami in samo z ozkim grebenom na zahod povezano s svojim okoljem. Mesto obsega tudi sodobna stanovanjska obmo?ja Colle Diana, Fonte Vivola in Muracce. Ob?ina le?i na 236 - 612 m nad morjem.

Ob?ina se nahaja na potresnem obmo?ju 3 (nekoliko ogro?ena). ^[2]

Sosednje ob?ine so v smeri urinega kazalca: Trevignano Romano (RM), Bracciano (RM), Bassano Romano, Capranica, Ronciglione, Nepi in Monte Rosi.

Znamenitosti [ uredi | uredi kodo ]

Od anti?nih zgradb (4. st. pr. n. ?t.) so ohranjeni nekateri ostanki srednjeve?kega mestnega obzidja iz pravokotnih blokov iz tufa . Na severu Porta Furia (2. st. pr. n. ?t.) prihajajo iz smeri Nepija, na jugu so v 17/18. st. mo?no preoblikovana Porta Vecchia . Dana?nja Porta San Pietro z enostavnim obokom na zahodu morda sovpada s starodavnim dostopom, medtem ko so poru?ena Porta Romana (16. stoletja) na vzhodu dokumentirana kot starej?i predhodnik baro?nih Porta Moroni . Ohranjene je tudi nekaj v skalo vklesane kamnite kanalizacije pod njim.

Mesto je razdeljeno na: arheolo?ki park in srednjeve?ki Borgo ter na sodobni del zunaj srednjeve?kega mestnega obzidja.

Arheolo?ki park [ uredi | uredi kodo ]

Srce arheolo?kega parka ( Parco urbano Antichissima Citta di Sutri ) ju?no od mesta je rimski amfiteater , datiran nejasno v pozno 2. do 1. stoletje na?ega ?tetja. Elipsaste oblike meri 49,6 krat 40,8 metrov in je v celoti zgrajen iz tufa. Imel je dva vhoda, tri vrste za gledalce in je lahko sprejel 9000 ljudi, areno, obdano s prehodom z 10 odprtinami, skozi katere so privedli ?ivali za boj.

Kompleks je ostal neopa?en do 19. stoletja, ko je bil obnovljen s sredstvi lokalne plemi?ke dru?ine Savorelli, tudi Pala?a je s parkom v renesan?nem slogu na hribu nad gledali??em. Danes je Vila Savorelli v lasti mesta Sutri. ^[3]

Ob vili se nahajajo ostanki tako imenovanega gradu Karla Velikega, kjer se je, po pripovedovanju, ustavil cesar; po stavbni substanci (13. stoletje), to naj ne bi bila ta stavba.

Druga znamenitost je, v pe?inah nasproti mesta na ju?ni strani, cerkev Madonna del Parto vklesana v skalo, ki se je razvila iz ene od ?tevilnih etru??anskih grobnic (po mnenju nekaterih znanstvenikov naj bi bil to mitrej). O?iten je ?e vedno jarek z ujetim bikom kot ?rtveni kult. Kasneje je bila spremenjena v Kristusovo sveti??e v katerem so vidne srednjeve?ke freske : nad oltarjem Kristusovo rojstvo , na stranskih stenah Marija z otrokom s Sv. Kri?tofom in Mihaelom; nad vhodom je kolona romarjev na sveto goro Monte Sant’Angelo in Gargano, tudi povezano s Sv. Mihaelom.

V skalah iz tufa okrog kompleksa je odprtih 64 etru??anskih grobnic , datiranih med 6. in 4. stoletja pred na?im ?tetjem. Vsi grobovi so prazni in so se uporabljali za druge namene, kot so hlevi in gara?e. Obstajajo grobovi s samo eno grobno komoro in dvojne grobnice. Le grob ?t. 64 ima ?e vedno ostanke starodavne dekoracije.

Srednjeve?ko mesto [ uredi | uredi kodo ]

Zaradi po?ara leta 1433 ni ve? nepo?kodovanih stavb iz zgodnjega in visokega srednjega veka. Sredi??e naselja je kvadrat s katedralo; druge ulice ustrezajo deloma ?e starodavni gradnji.

Katedralo Santa Maria Assunta ( Marijino vnebovzetje ), ki stoji na anti?nih temeljih, je dal zgraditi pape? Inocenc III. . Ima romanski videz. Iz tega obdobja so kripta , razdeljena z 20 stebri razli?nih oblik, delo lombardskih mojstrov, Campanile, marmorna tla in tabelna slika Odre?enika v bizantinskem slogu (13. stoletje), zvonik je iz 1207. Preostali del stavbe izvira iz 17. stoletja in je v baro?nem slogu.

Levo od katedrale je ?kofovska pala?a, ki je bila leta 1900 bistveno spremenjena.

Na trgu Piazza del Comune stoji Palazzo Comunale ( Mestna hi?a ) z rimskimi fragmenti in marmornim sarkofagom iz 3. stoletja na dvori??u. V Mestnem muzeju rimske arhitekture in kiparstva so ostanki fresk iz okoli?kih katakomb in panelne slike iz 16. in 17. stoletja iz manj?ih cerkva Santa Fortunata in San Francesco.

Promet [ uredi | uredi kodo ]

Sutri je mogo?e dose?i po cesti Via Cassia iz Rima ali Viterba. Najbli?ja ?elezni?ka postaja na progi za Rim, je Capranica.

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Rips, Michael. Pasquale's Nose: Idle Days in an Italian Town . ISBN   0-316-74864-1 . , an account of the author's time in Sutri.
• Quasi Sutrium ire

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Sutri .

• George Dennis on Sutri in 1848
• Beschreibung von Sutri mit Fotos Arhivirano 2015-03-09 na Wayback Machine . (nem.)
• Homepage der Stadt Sutri (ital.)
• Sutri auf www.comuni-italiani.it (ital.)