Subejej
Srednjeve?ka kitajska risba
Doma?e ime	Subugatai
Rojstvo	1176 Burkan Kaldun , Mongolija
Smrt	1248 (72–73  let) Reka Tuul, Mongolija
Narodnost	uriana?ka
Druga imena	Transkripti imena: Subetej , Subetaj , Subotaj , Cubotaj , Cubodaj , Cubetej , Cubataj Klasi?no mongolsko: Subugatai , Subu'atai Sodobno mongolsko: Subeedei ( mongolsko С?бээдэй ), Srednjemongolsko: "Sube'edei", С?бэдэй ( tuvinsko С?бэдэй )
Dr?avljanstvo	Mongolski imperij
Poklic	General
Naziv	Orlog bagatur, nojan Minggana
Zakonci	Tangzi Hatun Zain?i Hatun Tenzii Hatun Jangdaj Hatun
Otroci	Cenzaj Tengziin Kitajski Tangzej kan Vengzi Ulanataj
Sorodniki	Jelme ?aurkan Kaban, Nerbi

Subedej ( mongolsko С?бээдэй/Subeedej, klasi?no mongolsko Subugatai ali Subu'atai) je bil prvi D?ingiskanov in Ogedejev voja?ki strateg in general , * 1176 , Burkan Kaldun , Mongolija , † 1248 , eeka Tuul, Mongolija.

Vodil je ve? kot dvajset vojnih pohodov, v katerih so Mongoli pokorili 32 narodov, zmagal v 65 bitkah in osvojil ve? ozemlja kot kateri koli drug poveljnik v zgodovini. ^[1] V bitkah je zmagoval z domiselno in prefinjeno strategijo in uigranimi premiki armad, ki so bile v?asih med seboj oddaljene tudi ve? kot petsto kilometrov. Najbolj znan je po svojem na?rtu, po katerem so Mongoli 9. aprila 1241 v bitki pri Legnici premagali Poljake , dva dni kasneje pa v bitki pri Mohiju ?e Mad?are .

V voja?ki zgodovini je zapisan kot eden najslavnej?ih generalov Mongolskega cesarstva , ki je s svojo strategijo in taktiko pripomogel k mongolskim voja?kim uspehom v Aziji in Vzhodni Evropi . ^[2] Subedej je tudi dokaz, da so v Mongolskem cesarstvu zasluge veljale ve? kot poreklo, saj je bil njegov o?e Kaban verjetno kova?.

Mongolsko izro?ilo pravi, da je Subedej rekel D?ingiskanu: ≫??itil te bom pred sovra?niki kot te polstena obleka ??iti pred vetrom.≪ ^[3]

Mladost [ uredi | uredi kodo ]

Subedej je bil rojen med letoma 1160 in 1170, verjetno malo zahodno od zgornjega toka Onona v sedanji Mongoliji. Bil je iz plemena Urjankaj in njegova dru?ina je bila ve? generacij povezana D?ingiskanovo dru?ino. General mongolske vojske je bil tudi Subedejev brat D?elme.

Subedej se je pridru?il D?ingiskanovi vojski pri sedemnajstih letih in v nekaj desetletjih postal eden najvi?jih ?astnikov mongolske vojske. Poveljeval je eni od ?tirih klate?kih voja?kih enot, ki so operirale pred glavnino vojske. Leta 1212 je v naskoku zavzel Huan, ki se omenja kot njegov prvi veliki in samostojni voja?ki uspeh.

Takti?ne sposobnosti [ uredi | uredi kodo ]

Subedej je bil eden prvih mongolskih generalov, ki je poleg D?ingiskana spoznal pomembnost in?enirskih enot v oblegovalnem vojskovanju. Oblegovalne naprave, ki so jih upravljali v glavnem kitajski vojni ujetniki iz prej?njih vojnih pohodov, je uporabljal tudi na odprtem terenu. V bitki pri Mohiju, na primer, so mad?arski samostrelci pono?i napadli most, preko katerega so se pomikali Mongoli in povzro?ili velike izgube, naslednji dan pa so se silovito upirali Mongolom, ki so hoteli pre?iti reko. Subedej jih je za?el obstreljevati s katapulti in odprl pot svoji lahki konjenici. Njegovo obstreljevanje s katapulti je prva omenjena uporaba takti?nega topni?tva v Evropi. Medtem ko so si Mongoli utirali prehod preko reke, je dal Subedej malo pod obstoje?im mostom zgraditi nov zasilni most, da bi obkolil Mad?are. Tudi ta poteza je bila za Evropejce novost, na katero sploh niso bili pripravljeni.

Subedej je bil znan tudi po tem, da je v svojo vojsko vklju?eval pokorjena ljudstva, predvsem in?enirje s posebnimi znanji. Poleg tega je sistemati?no zbiral podatke o nasprotniku in na njihovi podlagi na?rtoval svoje premike, kar je dodelal v pravo umetnost. Informacije o ruskih kne?evinah, Poljski in Ogrski, na primer, je za?el zbirati ve? kot leto dni pred napadom na posamezno dr?avo. Strategijo napada je prilagajal posameznemu nasprotniku, taktiko pa je spreminjal glede na mo? nasprotnika, teren in vreme. Prednost je dajal lahki konjenici in skrbel, da so bile njegove ?ete vedno mobilne in samozadostne. Bitko je sprejel ?ele potem, ko je z manevriranjem spravil nasprotnika v podrejen polo?aj.

V nasprotju z evropskimi in japonskimi armadami, ki so pri poveljnikih najbolj cenile njihov osebni pogum, so v mongolski armadi cenili predvsem njihove strate?ke sposobnosti in takti?no prilagodljivost med bitko. Zahodni poveljniki, na primer Rihard Levjesr?ni , so v bitko jezdili na ?elu svoje vojske, medtem ko sta Subedej in Batu kan sedela na vzpetini, s katere sta imela dober pregled nad boji??em in nista neposredno sodelovala v bitki. Vse ukaze sta prena?ala z zastavami. Zaradi tak?nega na?ina vodenja bitk so bili Subedej in kani, katerih svetovalec je bil, zelo redko pora?eni.

Pri tem je treba poudariti, da je bil Subedej med pohodom v Evropo star 65 let, kar je bilo za voja?kega poveljnika tistega ?asa zelo veliko.

Prvi pohod na zahod [ uredi | uredi kodo ]

D?ingiskan je Subedeja najprej poslal zasledovat pobegle Merkite . Leta 1216 jih je porazil ob reki ?u v severni Kirgiziji in nato ?e leta 1219 na ozemlju Kip?akov . Subedeja ja zatem ob reki Irgiz napadel Mohamed II. Horezmski, vendar ga je Subedeju po trdi bitki uspelo odbiti.

D?ingiskan se je leta 1219 s svojo vojsko odpravil na zahod in konec leta napadel Horezm . Subedej je poveljeval predhodnici 70.000 glave vojske, ki je bila mnogo mo?nej?a od tiste, ki jo je Mohamed pri?akoval. Mohamed je zato pobegnil v Perzijo in D?ingiskan je za njim poslal Subedeja in D?ebeja z 10.000 vojaki. Mohamed jima ju u?el, vendar je kmalu zatem zbolel in na za?etku leta 1221 umrl.

Subedej je del zime pre?ivel v Azerbajd?anu , kjer se mu je porodila ideja, da bi obkro?il Kaspijsko jezero in izza hrbta napadel Kip?ake. Po policijski akciji v Perziji in pohodu na Gruzijo so Mongoli pozimi po bli?njici pre?ili Kavkaz , da bi se izognili prelazu Derbent. Subedeju je s pomo?jo tajne diplomacije uspelo poraziti Alane in Donske Kip?ake in 31. maja 1223 v bitki na Kalki zlomiti rusko vojsko. Napad na Vol?ke Bolgare se je kon?al s porazom. Ko je dobil okrepitve, je podjarmil Kip?ake in Kankale, se pridru?il D?ingiskanovi vojski in se vrnil v Mongolijo.

Dinastiji Xia in Jin [ uredi | uredi kodo ]

V pohodu proti dinastiji Xia leta 1226 je imel Subedej klju?no vlogo. Naslednje leto je osvojil ozemlje dinastije Jin ob zgornjem toku reke Wei, potem pa je zaradi D?ingiskanove smrti prekinil voja?ke operacije.

D?ingiskanov naslednik Ogedej je v letih 1230?1231 osebno poveljeval mongolski armadi v napadu na dinastijo Jin v osrednji Kitajski, toda njegov poskus prodora v Henan je zaradi Subedejevega poraza v Shan-ch’e-huju spodletel. Mongoli so namesto tega napadli in zavzeli Fengxiang.

Leta 1231?1232 so Mongoli poskusili znova. Subedeju je tokrat s spretno taktiko uspelo dose?i tri pomembne zmage: 9. februarja 1232 v Sanfengu, 24. februarja v Yangyiju in 1. marca v T’ieh’lingu. Ogedej se je zatem z glavnino armade vrnil v Mongolijo in za seboj pustil Subedeja z manj?o vojsko z nalogo, da dokon?a voja?ke operacije v Henanu. Subedej je z veliko te?avo osvajal velika mesta in je za dokon?ni obra?un z dinastijo Jin potreboval dve leti. V tem ?asu je sklenil zavezni?tvo z dinastijo Song , ki mu je pri tem pomagala. Songi in Mongoli so se kmalu zatem sprli in Songi so poleti 1234 z dvema armadama osvojili Kaifeng in Lojang. Mongoli so se zato vrnili na Kitajsko in pregnali dinastijo Song.

Drugi val pohodov na zahod [ uredi | uredi kodo ]

Po porazu Songov se je Ogedej odlo?il, da bo poslal glavnino svoje vojske na zahod in dokon?no podjarmil Kip?ake in Bolgare. Za poveljnika operacije je izbral Subedeja, vrhovno poveljstvo pa je formalno imel Batu kan.

Subedej ja najprej na severni obali Kaspijskega jezera porazil kip?a?kega vladarja Ba?mana in zatem ?e Vol?ke Bolgare. Konec leta 1237 je napadel Rjazan in Vladimiro-suzdalsko kne?evino . Svojo armado je razvil v tri kolone in operiral pozimi, kot je bilo pri Mongolih v navadi. Ruske sile so bile v treh spopadih trikrat pora?ene, njihova mesta pa takoj zatem zasedena. Mongoli so poletje 1238 po?ivali ob Donu , medtem ko so manj?e voja?ke enote podjarmljale razna plemena, ki so ?ivela ob ?rnem morju . Leta 1239 so Mongoli zasedli rusko kne?evino ?ernigov.

Decembra 1240 so nepri?akovano napadli Gali?ko-volinsko kne?evino , ujeli njenega kneza in z njim sklenili mirovni sporazum. Zatem so nahitro zasedli Kijev , Vladimir in druga ve?ja mesta in bili pripravljeni za napad na Srednjo Evropo.

Napad na Srednjo Evropo [ uredi | uredi kodo ]

Ko so Mongoli opusto?ili ruske kne?evine, so na Poljsko , Ogrsko in celo v Avstrijo poslali svoje vohune in se pripravili za napad na Srednjo Evropo. Subedej je na podlagi zbranih podatkov izdelal na?rt za napad, ki so ga uradno vodili Batu kan, Kadan in Gujuk, dejanski poveljnik pa je bil Subedej.

Mongolska vojska je bila razdeljena na tri armade: severna armada pod Kadanovim poveljstvom je krenila proti Poljski, srednja armada, kateri je poveljeval Subedej, je ?la ?ez Karpate na Ogrsko, ju?na armada pod Gujukvim poveljstvom pa je ?la ?ez Moldavijo , Vla?ko in Transilvanijo . Na Ogrskem so se nato vse tri armade zdru?ile.

Ogrski kralj Bela IV. Arpad je zaradi vdora Mongolov v Esztergomu, mestu ob Donavi severno od Budima in Pe?te , sklical vojni svet. Ker je Batu prodiral s severovzhoda, so se ogrski veljaki odlo?ili, da svojo vojsko zberejo v Pe?ti in nato krenejo na sever proti mongolski armadi. Ko so Mongoli izvedeli za njihov na?rt, so se umaknili na reko ?ajo in za seboj zvabili nasprotnika. Boji??e, ki ga je izbral Subedej, je bilo primerno za mongolsko taktiko vojskovanja: gozdnat teren za njegovim hrbtom je dobro skril mongolsko vojsko pred nasprotnikovimi izvidniki, medtem ko je bila nasprotnikova vojska na ravnici Mohi na drugi strani reke vidna ?e od dale?.

Bitka pri Mohiju se je za?ela pono?i 10. aprila 1241, dan potem, ko je Kadan pri Legnici premagal poljsko vojsko Henrika II. Pobo?nega . Manj?i oddelek mongolske vojske je pre?il reko ?ajo in se z juga pribli?al ogrskemu taboru. Glavnina vojske je ?la ?ez reko po mostu v Mohiju. Pri prehodu je naletela na oster odpor ogrskih samostrelcev , katerega so strli s katapulti. Ko je bila cela vojska na drugem bregu reke, je ju?ni kontingent napadel.

Nastala je popolna panika. Ker so imeli Mongoli zaradi ogrskih samostrelcev v svoji konjenici ve?je izgube kot obi?ajno, niso ?eleli, da bi se Mad?ari borili do zadnjega mo?a. V obro?u so jim zato pustili dobro vidno vrzel, skozi katero bi lahko pobegnili. Vrzel je bila eden od Subedejevih preizku?enih trikov, ki je pri nasprotniku povzro?il ob?utek ugodja, v resnici pa je bil nekaj povsem drugega.

Subedejeva ukana je uspela. Mad?ari so se pod mongolskim pritiskom umaknili skozi vrzel v mongolskih vrstah in se razkropili in postali ?rtve mongolskih konjenikov lokostrelcev. Kasnej?i opisi bitke pravijo, da so bila trupla ube?nikov posejana po pokrajini dva dni hoda od boji??a. V bitki sta bila ubita dva nad?kofa in trije ?kofi in 40.000 vojakov. Ogrska vojska je bila v eni sami bitki popolnoma uni?ena, Mongoli pa so izgubili manj kot 1.000 mo?. ^[4]

Subedej je do konca leta 1241 izdelal na?rt za napad na Sveto rimsko cesarstvo , potem pa so pri?le novice o Ogedejevi smrti. Mongoli in z njimi tudi Subedej so se na zahtevo svojih knezov umaknili v Mongolijo in Evropa si je oddahnila.

Nekateri zgodovinarji trdijo, da so Subedeja odpoklicali v Mongolijo zato, ker so se po Ogedejevi smrti zbali njegove mo?i. Trditev je protislova, saj je bil Subedej komandant mongolske armade od D?ingiskanovih ?asov in skoraj do svoje smrti.

Zadnja leta [ uredi | uredi kodo ]

Gujuk je po svoji izvolitvi za velikega kana odpoklical Subedeja s polo?aja poveljnika mongolskih sil na zahodu in ga leta 1246 imenoval za poveljnika pohoda proti dinastiji Song. Subedej je bil takrat star ?e sedemdeset let. Ve?ina zgodovinarjev je prepri?ana, da premestitev ni bila posledica slabega poveljevanja, ampak ravno obratno. Gujuk in Batu namre? nista bila v najbolj?ih odnosih, zato je Gujuk z zahoda umaknil vse svoje najbolj?e generale, samo da ne bi bili na razpolago Batu kanu. Subedej je bil na pohodu proti Songom leta 1246?1247 potem pa se je vrnil v Mongolijo, kjer je leta 1248 umrl.

Reference [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Allsen, T.T., Prelude to the Western Campaigns: Mongol Military Operations in Volga-Ural Region 1217?1237 , Archivum Eurasiae Medii Aevi 3 (p. 5-24), 1983
• Amitai-Preiss, Reuven. (1998). The Mamluk-Ilkhanid War . Cambridge University Press. ISBN 0-521-52290-0
• Boyle, John Andrew, History of the World Conqueror , Manchester, 1958
• de Rachewiltz, Igor, In the Service of the Khan: Eminent personalities of the early Mongol-Yuan period (1200?1300) , Wiesbaden, 1992
• de Rachewiltz, Igor, The Secret History of the Mongols: A Mongolian Epic Chronicle of the Thirteenth Century , Brill, 2004
• Gabriel, Richard A., Genghis Khan's Greatest General: Subotai the Valiant . University of Oklahoma Press (March 30, 2006). ISBN 0-8061-3734-7 .
• Morgan, David (1990). The Mongols . Cambridge, MA: Blackwell. COBISS   125152512 . ISBN   0-631-17563-6 .
• Nicolle, David, (1998). The Mongol Warlords , Brockhampton Press.
• Reagan, Geoffry, (1992). The Guinness Book of Decisive Battles , Canopy Books, NY.
• Saunders, J.J. (1971). The History of the Mongol Conquests . Routledge & Kegan Paul Ltd. ISBN   0-8122-1766-7 .
• Sicker, Martin (2000). The Islamic World in Ascendancy: From the Arab Conquests to the Siege of Vienna , Praeger Publishers.
• Soucek, Svatopluk (2000). A History of Inner Asia , Cambridge University Press.
• Strakosch-Grassmann, Einfall der Mongolen in Mittel-Europa 1241?1242 , Innsbruck, 1893
• Thackston, W.M., Rashiduddin Fazlullah’s Jami?u?t-tawarikh (Compendium of Chronicles) , Harvard University, Department of Near Eastern Languages and Civilizations, 1998?1999
• Turnbull, Stephen,(2003). Genghis Khan & the Mongol Conquests 1190?1400 , Osprey Publishing. ISBN 1-84176-523-6
• Yuan Shih (120 and 121), http://www.yifan.net/yihe/novels/history/yuanssl/yuas.html

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

• Subedei the Warrior