Studenice
so kraj v
ob?ini Polj?ane
, v dolini reke
Dravinje
in ob vzno?ju pogorja
Bo?a
(979 mnm). Znamenitost naselja je
izvir
Toplega potoka, imenovan tudi ≫Studenec milosti≪, v geolo?ki zajedi
Bo?a
. Te?e preko trga in ima konstantno temperaturo okoli 15 ºC tako poleti kot pozimi, od nekdaj pa so njegovo vodo imeli za zdravilno. Izliva se v Dravinjo. Ob izviru je danes urejen
Energetski park Studenice
, kjer naj bi obstajale ugodne bioenergetske to?ke (na njih so postavljene posamezne lesene klopi). Podro?je Studenic so ?e v
antiki
naselili
Rimljani
in ga imenovali ≫Fons gratiae≪. Okoli samostana poteka tudi
naravoslovna u?na pot
.
Iz glavne ceste med sosednjima krajema
Polj?ane
in
Makole
pridemo v Studenice preko mostu ?ez
reko Dravinjo
, na katerem stojijo kamniti kipi
svetnikov
, nekak?nih varuhov naselja. Na gri?ku na nasprotni strani reke stoji
cerkev sv. Lucije
.
Dokazi o obstoju poselitve segajo v antiko. Rimljani so pokrajino med Pohorjem in Bo?em gosto poselili. Zgradili so ceste, ob njih pa prepre?ne postaje. Studenec, po katerem se trg imenuje, je bil znan ?e v antiki. Mimo njega je tekla domnevna rimska cesta, saj so v bli?ini izkopali marmorno rimsko plo??o.
Razvoj kraja je tesno povezan s
samostanom
. Studenice se prvikrat omenjajo kot Ztuodeniz v
oglejski
listini iz 6. avgusta
1246
. Leta
1457
so bile kraju podeljene
tr?ke pravice
. Podobno kot mnogo slovenskih krajev, so v
15. stoletju
Studenice utrpele ?kodo zaradi
tur?kih vpadov
, zato je bil v
16. stoletju
na gri?u nad njim zgrajen obrambni
grad
.
Zaradi neprimernih prednic so samostan pretresali ?kandali, zato ga je pape? leta 1577 razpustil. V za?etku 16. stoletja je bil samostan precej povezan z gra??ino ?tatenberg. Zaradi velikih kriz, ki so se pojavljale vsakih nekaj let, so Dominikanke morale veliko ozemlja tudi prodati. Nune so v Studenicah (1556 - 1564) ustanovile prvo ?olo. ?olski prostori so bili v samostanu. V ?oli so sprva pou?evali duhovniki, pozneje pa organist in me?narji.
Leta 1515 so ga zavzeli
kme?ki puntarji
.
V
po?aru
leta
1788
je bil grad uni?en in opu??en.
Sredi 19. stoletja je samostan kupil Alojz Sparowitz in ga obnovil. Naslednji lastnik Anton Papst je samostan prodal ?lezijskim magdalenkam, ki so leta 1892 pri?le s Poljskega. Med drugo svetovno vojno so ga po?gali partizani, po njej je pri?la nacionalizacija. Danes je last Mariborske nad?kofije.
V 18. stoletju so Studenice do?ivele velik zastoj v razvoju. V prvi polovici 19. stoletja je trg Studenice premogel dva mlina in stope. V trgu je ?ivelo mnogo obrtnikov. V 20 stoletju so imeli ?olo, ki je bila med 2. svetovno vojno po?gana, po njej obnovljena in zaradi pomanjkanja u?ence leta 1975 ukinjena.
- Mlinari?, Jo?e
Studeni?ki dominikanski samostan ok. 1245-1782
, Celje, Dru?tvo Mohorjeva dru?ba, 2005., ISBM 961-218-593-x (
COBISS
)
- Santonino, Paolo
,
Popotni dnevniki
. Prev. Primo? Simoniti. Celovec, Dunaj, Ljubljana, 1991. (
COBISS
)
- Curk, Jo?e,
Samostani na Slovenskem: do leta 1780
, Maribor, Ostroga, 2008. (
COBISS
)
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|