Stolnica v Bragi
(
portugalsko
Se de Braga
) je rimskokatoli?ka cerkev v severnem mestu
Braga
na
Portugalskem
. Zaradi svoje dolge zgodovine in umetni?kega pomena je tudi ena najpomembnej?ih stavb v dr?avi. Je sede? nad?kofije Braga in
primasa
nad?kofa Portugalske in ?panije.
Stolnica je od leta 1910 razvr??ena kot nacionalni spomenik.
[1]
?kofija Braga izvira iz 3. stoletja na?ega ?tetja in je ena najstarej?ih na polotoku ter sredi??e pokristjanjevanja
Gallaecije
(Severozahodna Iberija).
Sveti Peter iz Rate ali iz Brage tradicionalno velja za prvega ?kofa v Bragi med letoma 45 in 60. Izro?ilo pravi, da je bil Jud, ki je nedavno umrl, ko je bil na tem obmo?ju
sveti Jakob
. Apostol, ki je vedel, da je ?lovek razuma in dobre volje, ga je dal obuditi iz groba in ga posvetil, da oznanja Kristusovo slavo. Isto izro?ilo pravi, da je bil Peter Rateski umorjen, ko je posku?al spreobrniti h kr??anski veri na severu Portugalske.
Ko je rimska oblast razpadla zaradi
vdorov germanskih plemen
, je Braga (takrat imenovana Bracara Augusta) postala glavno mesto kraljestva
Svebov
(409 do 584). ?kof Martin iz Dumia, velika verska osebnost tistega ?asa, je okoli leta 550 spreobrnil Svebe v katoli?tvo. Pomen Brage se je zmanj?al v ?asu
Vizigotov
, po prihodu
Mavrov
(716) pa je izgubila ?kofovski sede?.
?kofija v Bragi je bila obnovljena okoli leta 1071, potem ko je bilo mesto spet v kr??anskih rokah in je ?kof Pedro za?el graditi stolnico, posve?eno leta 1089 (dokon?ane so bile le vzhodne kapele). Od leta 1093 je portugalski grofiji vladal grof Henrik Burgundski, ki je skupaj s ?kofom Geraldom de Moissacom uspel prepri?ati pape?a, da je Brago leta 1107 spremenil v nad?kofijo. Nad?kof Brage je imel oblast nad veliko regijo na severozahodu Iberija, vklju?no z ve?ino Portugalske in delom Galicije, v dana?nji ?paniji.
Gradnja stolnice se je nato nadaljevala in je trajala do sredine 13. stoletja, vendar so podrobnosti nejasne. Prvotna stavba iz 12. stoletja je bila zgrajena v burgundskem
romanskem slogu
samostanske cerkve Cluny
. V tistem obdobju je vplivala na ?tevilne druge cerkve in samostane na Portugalskem. Kasneje je bila stolnicaa mo?no spremenjena, tako da je danes me?anica romanskega,
gotskega
, mavrskega,
manuelinskega
in
baro?nega sloga
. Posebej pomembna je bila dozidava novih kapel in vhodne galerije v gotskem slogu, nova manuelinska glavna kapela in razli?ni dodatki v baro?nem ?asu, kot so stolpi, kapele in veliko notranjega okrasja.
Stolnica kot najpomembnej?i verski objekt v Iberiji (pred ustanovitvijo
Santiaga de Compostele
in ponovne osvojitve
Toleda
iz muslimanskih rok) je bila takrat izjemno mo?na institucija in je u?ivala velik vpliv na pape?kem dvoru. Na primer, nad?kof primas Paio Mendes (1118-1137), ki ga imajo nekateri zgodovinarji za pravega u?itelja
Afonza Henrika
, prvega kralja Portugalske, namesto Egasa Moniza, je bil gore? zagovornik stvari Infante proti njegovi materi, Tereziji Leonski. Svetovalec monarha je potoval z njim v Zamoro. Imel je vplivno vlogo pri oblikovanju neodvisnosti Portugalske, saj je izkoristil svoj polo?aj na pape?kem dvoru
pape?a Aleksandra III.
, da je kon?no pridobil odobritev pape?ke bule
Manifestis Probatum
, ki je priznala neodvisnost Portugalske s strani pape?a in posledi?no s strani vsega kr??anstvo. Ta nad?kof je leta 1128 tudi ukazal zgraditi stavbo s 5 kapelami v
transeptu
stolnice, ki jo je po?kodoval
potres
.
Arhitektura in umetnost
[
uredi
|
uredi kodo
]
Pogled na glavno kapelo stolnice v Bragi, zgrajene v manuelinskem slogu v za?etku 16. stoletja. Pod oknom je Madona z detetom pod gotskim baldahinom med grbom Portugalske (levo) in grbom nad?kofa Dioga de Sousa (desno).
Glavna kapela in oltar
Prvotno romansko zahodno pro?elje stolnice v Bragi je bilo popolnoma zatrto, razen nekaterih
arhivolt
in
kapitelov
glavnega portala, mo?no okra?enih z ?ivalskimi in ?love?kimi kiparskimi
reliefi
. Figure enega arhivolta s koko?mi, lisicami in ministrantom morda pripovedujejo moralisti?no pesem, kot je
Lisjak Reynard
, francoske tradicije.
Med letoma 1486 in 1501 je bila pred glavnim portalom zgrajena vhodna galerija (galilee) v poznogotskem slogu. Ima
rebraste oboke
in je okra?ena s kipi in
bruhalniki
, ki so bili uporabljeni za izlive, da de? ne bi uni?il stene stavb. ?udovita manuelinska kovinska vrata so bila prvotno v notranjosti stolnice, vendar so bila v 18. stoletju prestavljena v galileo. V za?etku 16. stoletja je nad?kof Diogo de Sousa spremenil glavni romanski
portal
in ?rtvoval notranje arhivolte. Zgornji del fasade in stolpi so bili popolnoma modernizirani v 18. stoletju in so brez posebnosti. Ju?no pro?elje ima zanimiv romanski portal.
Pomembna je glavna kapela
apside
, ki jo je leta 1509 pod nad?kofom Diogo de Sousa ponovno zgradil baskovski arhitekt Joao de Castilho. Zunanjost kapele ima ?udovite poznogotske in manuelinske trakove z bruhalniki in
fialami
, ki se v notranjosti kapele ujemajo z zapletenimi rebrastimi oboki. Zunanja stena glavne kapele ima ?udovit kip Madone, ki doji Jezusa (
Madona do Leite
) iz zgodnjega 16. stoletja med grbom Portugalske in ?kofom Diogom de Sousa, pokroviteljem manuelinske prenove.
[2]
Orgle in strop visokega kora; v sredini upodobitev poroke Device Marije in svetega Jo?efa
Stolnica v Bragi ima tri ladje, pokrite z leseno streho,
transept
in pet vzhodnih kapel v apsidi. Nobena od kapel ni ve? prvotno romanska: glavna kapela je manuelinska, ostale pa so bogato baro?no okra?ene. V severni steni zunaj stolnice je majhna kapela zgodnjeromanske zasnove, ki je morda ostanek stavbe iz poznega 11. stoletja. Ta kapela je ostala zunaj kon?ne stolnice, morda zaradi spremembe zasnove v 12. stoletju.
Ladja je v bistvu romanska zahvaljujo? 'o?i??evalni' reformi v 20. stoletju, ki je odpravila ve?ino kasnej?ih dodatkov, ?eprav je bila ve?ina prvotnih kapitelov stebrov izgubljenih. Afonz, sin kralja [[Ivan I. Portugalski|Ivana I.]g, je pokopan v grobnici iz 15. stoletja iz brona, ki jo je mogo?e videti v ladji.
V baro?nem obdobju so blizu vhoda dodali visok kor. Ta
kor
je lepo okra?en s poslikanim stropom in izklesanimi pozla?enimi lesenimi (
talha dourada
) kornimi klopmi, ki jih je okoli leta 1737 izdelal Miguel Francisco da Silva. Pred visokim korom je dvoje orgel iz pozla?enega lesa, ki ju je izrezljal priznani kipar Marceliano de Araujo v 1730-ih in so mo?no okra?ene z baro?nimi in fantasti?nimi motivi. To so med najbolj impresivnimi deli iz pozla?enega lesa na Portugalskem.
Glavna kapela je pokrita s kamnitimi rebrastimi oboki, njene stene pa krasi kip Device Marije iz 14. stoletja (
Nossa Senhora de Braga
). Med predelavo kapele je nad?kof Diogo de Sousa naro?il tudi kamniti oltar, vendar je ve?ina izgubljenega. ?e vedno ohranjen del se uporablja kot oltarna miza in ima ?udovite reliefe Kristusa in apostolov. Korne klopi so neogotske.
Druge kapele apside so okra?ene v baro?nem ali neoklasicisti?nem slogu. Posebej zanimiva je kapela svetega Petra Rate?kega, ki jo krasijo zna?ilne modro-bele plo??ice
azulejo
, ki pripovedujejo o ?ivljenju svetnika. Avtor plo??ic je Antonio de Oliveira Bernardes, eden glavnih portugalskih slikarjev plo??ic iz 18. stoletja.
V srednjem veku je bilo ob stolnici zgrajenih ve? kapel.
Kapela kraljev
(
Capela dos Reis
) je bila zgrajena okoli leta 1374 na mestu, kjer sta bila pokopana grof Henrik in grofica Tereza, star?a prvega portugalskega kralja. Njune grobnice so v za?etku 16. stoletja nadomestile nove, z le?e?imi figurami.
Gotska
kapela slave
(
Capela da Gloria
) je bila zgrajena med letoma 1326 in 1348 kot po?ivali??e nad?kofa Goncala Pereire. Zase je naro?il veli?astno grobnico kiparjema mojstru Peru, Aragoncu in Telu Garcii, Portugalcu. V grobnici, ki jo varuje ?est kamnitih levov, je kip nad?kofa v naravni velikosti z glavo, ki po?iva na blazini, ki jo dr?ijo angeli. Stranice grobnice so okra?ene s podobami apostolov in duhovnikov. V zgodnjem 16. stoletju so kapelo poslikali z zanimivimi geometri?nimi motivi mavrskega vpliva, zelo podobnimi seviljskim plo??icam.
V bli?ini
kri?nega hodnika
je
kapela pobo?nosti
(
Capela da Piedade
), ki jo je okoli leta 1513 zgradil nad?kof Diogo de Sousa. V kapeli je pokopan v ?udoviti renesan?ni grobnici.
Kri?ni hodniki so bili obnovljeni v 19. stoletju in so malo umetni?kega pomena, vendar katedralni muzej hrani veliko zanimivih predmetov. Med njimi so veli?asten manuelinski
kelih
nad?kofa Dioga de Souse (za?etek 16. stoletja), kelih svetega Geralda (10. stoletje) in arabska ?katla iz slonovine (11. stoletje) in drugi.
Pogled na ju?no stran stolnice v Bragi. Portal na stranski fasadi je romanskega izvora.
Pomembni ljudje, povezani s stolnicoo v Bragi so:
- Sveti Peter Rate?ki (
Sao Pedro de Rates
): po legendi je bil prvi ?kof v Bragi med letoma 45 in 60, ki ga je imenoval apostol sveti Jakob Veliki. Njegovi ostanki so domnevno shranjeni v kapeli.
- Sveti Martin iz Brage (okoli 520-580): bra?ki ?kof v 6. stoletju. Spreobrnil Sueve v glavno kr??anstvo.
- Paul Orozij
(375-418): rojen v Bracara Augusta, je bil gale?ki kalcedonski duhovnik, zgodovinar in teolog, u?enec
Avgu?tina iz Hipona
.
- Henrik, portugalski grof (1066-1112): Henrik je bil portugalski grof od leta 1093 do svoje smrti. Brago je spremenil v svojo prestolnico in spodbujal gradnjo stolnice. Pokopan je v grobnici iz 16. stoletja v kapeli kraljev.
- Terezija, grofica in kraljica Portugalske (1080-1130): Terezija Leonska je bila poro?ena z grofom Henrikom leta 1094. Njena grobnica iz 16. stoletja je prav tako v kapeli kraljev.
- Protipape? Gregor VIII.
(umrl 1137): Maurice Bourdin (Mauricio Burdino) je bil drugi bra?ki nad?kof. Po rodu Francoz, pomagal organizirati ?kofijo. Bil je vpleten v spor med germanskim cesarjem
Henrikom V.
in
pape?em Gelazijem II.
Cesarjevi privr?enci so ga izvolili za protipape?a kot Gregorja VIII. Kasneje ga je zaprl
pape? Kalist II.
in umrl je v italijanskem samostanu.
- Pape? Janez XXI.
(okoli 1215-1277): rojen v Lizboni kot Pedro Juliao, je bil nad?kof v Bragi v 13. stoletju. Leta 1276 izvoljen za pape?a.
- Nad?kof Diogo de Sousa (okoli 1461-1532): nad?kof Brage med letoma 1505 in 1532 je posodobil tako mesto kot katedralo. Pokopan v kapeli pobo?nosti.
- Sveti Ovidij (umrl leta 135 n. ?t.): tretji bra?ki ?kof, pokopan v stolnici.
- Prestolonaslednik Afonz (1390-1400): domnevni prestolonaslednik Portugalske, sin Ivana I. in Filipe Lancastrske. Umrl je v Bragi in bil pokopan v mavzoleju v stolnici, znotraj osrednje ladje, desno od glavnega portala.
- Nad?kof Paio Mendes (?-1137): je bil nad?kof Brage od leta 1118 do svoje smrti. Bil je privr?enec zadeve Afonza Henrika, portugalskega grofa.
- Nad?kof Lourenco Vicente (?-1398): bil je nad?kof v Bragi in branilec Ivana I., sodeloval je v bitki pri Aljubarroti, kjer je dobil brazgotino na obrazu, in pri ponovnem zavzetju Guimaraesa. Pokopan je v kapeli kraljev, kjer je razstavljeno njegovo naravno mumificirano telo.
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|