Premirji iz Stockholma sta mirovna sporazuma, ki sta kon?ala vojno med ?vedsko in Volilno kne?evino Hannover (leta 1719) in Prusijo (leta 1720).

Nere?ene sporne to?ke so obravnavali v kasnej?ih sporazumih: v sporazumu iz Frederiksborga med ?vedsko in Dansko-Norve?ko leta 1720 in v sporazumu iz Nystada med ?vedsko in Rusijo leta 1721. Prvi sporazum i je bil zgolj prenovitev ?tirih prej?njih pogodb: Kobenhavnske pogodbe iz leta 1660, sre?anja v Malmoju leta 1662, sporazuma iz Fontainebleauja 1679 in Lundskega premirja (sklenjenega v Stockholmu 1679).

Friderik I. je za?el pogajati po smrti ?vedskega kralja Karla XII. ?vedske leta 1718. Smrt ?vedskega monarha je napovedala bli?ajo?i se zaklju?ek velike severne vojne.

Stockholmski mirovni sporazum (1719) [ uredi | uredi kodo ]

V sporazumu s Hannovrom 9 novembra 1719, se je ?vedska odrekla pokrajini Bremen-Verden .

Stockholmski mirovni sporazum (1720) [ uredi | uredi kodo ]

Stockholmski mirovni sporazum 21. januar ja ^jul. / 1.  februarja 1720 ^greg. je bil delni mirovni sporazum v veliki severni vojn i. Kon?al je vojno med Prusijo in ?vedsko . V zameno za pla?ilo dveh milijonov talerjev je Prusija dobila ju?no Zahodno Pomeranijo severno od Peene (pozneje imenovane Stara Zahodna Pomeranija), mesta Stettin , Damm in Gollnow ter otoka Usedom in Wollin. ^[1] Ta obmo?ja so bila od leta 1713 dalje pod prusko okupacijo - s prekinitvijo leta 1715 za Usedom. Pogodba je bila formalizirana leta 1720 in je za?ela veljati, ko je Friderik Viljem I. Pruski izdal patent, s katerim je 29. maja 1720 odstopljeno obmo?je razglasil za del Prusije. Deli ?vedske Pomeranije, ki naj bi ostali na ?vedskem, so bili tedaj pod dansko okupacijo, ?vedski pa so bili vrnjeni s pogodbo iz Frederiksborga 3. julija 1720.

Za Prusijo je ta mirovni sporazum pomenil nadaljnji premik v smeri k nem?ki velesili , za ?vedsko pa ?e en korak ve? nazaj. ?vedska je dalje izgubljala premo? na Baltskem morju. V spomin na prevzem Stare Zahodne Pomeranije s Stettinom je Friderik Viljem I na novo zgrajena berlinska vrata v Stettinu dal vklesati latinski napis, ki ne povsem brez ironije pravi: " vojvodstvo Stettin ... na podlagi zakonitih pogodb in za razumno ceno kupil, pridobil in si ga do Peene prilastil ".

Sklici [ uredi | uredi kodo ]