Kratka vizualna zgodovina arhitekturnih slogov (od leve proti desni):
I?tarina vrata
(
Mezopotamija
), Temple Izide v
File
(
Egip?anska arhitektura
),
Maison Carree
(
Gr?ko
-
rimska arhitektura
),
Tempelj Kandarija Mahadeva
(
indijska
), Molitvena dvorana za dobre letine
Nebe?ki tempelj
(
kitajska
),
Bazilika San Vitale
(
bizantinska
),
Bad?ahi mo?eja
(
islamska
),
Stolnica v Durhamu
(
romanska
),
Sainte-Chapelle
(
gotska
),
Tempietto
(
renesan?na
),
Chateau de Maisons
(
baro?na
),
boiserie
iz Hotel de Varengeville (
rokoko
),
Petit Trianon
(
neoklasicizem
), CEC Palace (
Beaux-Arts
),
Castel Beranger
(
art nouveau
),
Theatre des Champs-Elysees
(
Art deco
), tovarna Fagus (
Moderna arhitektura
), Dunajska ekonomska in poslovna univerza, knji?nica in u?ni center (
Sodobna arhitektura
)
Stavba
je
zgradba
, ki zapira prostore, vanjo je mogo?e vstopiti in se uporablja za bivanje ljudi, ?ivali ali shranjevanje stvari. Je struktura ki nima nujno sten ali kleti, ampak vedno streho, ki bolj ali manj stalno stoji na enem mestu, na primer hi?a ali tovarna.
[1]
Stavbe so razli?nih velikosti, oblik in funkcij ter so bile skozi zgodovino prilagojene ?tevilnim dejavnikom, od razpolo?ljivih gradbenih materialov, vremenskim razmeram, cenam zemlji??, pogojem tal, specifi?ni uporabi in estetskim razlogom. Za bolj?e razumevanje izraza stavba glej ?lanek
zgradba
.
Stavbe slu?ijo ?tevilnim dru?benim potrebam - predvsem kot zavetje pred vremenskimi vplivi, varnostjo, ?ivljenjskim prostorom, zasebnostjo, shranjevanjem stvari in udobnim bivanjem in delom. Stavba kot zavetje predstavlja fizi?no delitev ?love?kega habitata (prostor udobja in varnosti) in zunanjosti (kraj, ki je v?asih lahko oster in ?kodljiv).
V zadnjih letih je zanimanje za trajnostno na?rtovanje in gradbene prakse postalo tudi namerni del procesa oblikovanja ?tevilnih novih stavb in drugih struktur.
Neboti?niki v gradnji v Kalasatami,
Helsinki
,
Finska
(2021)
Iz Zakona o graditvi objektov:
[2]
- stavba je objekt z enim ali ve? prostorov, v katere ?lovek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti.
- nestanovanjska stavba, namenjena javni rabi, je stavba, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem kot je hotel, motel, gostilna in podobna nastanitvena stavba, banka, po?ta, urad in podobna poslovna stavba, stavba za trgovino in storitve, stavba ?elezni?ke in avtobusne postaje, letali??a in pristani?kega terminala, postaja ?i?nice, gara?na stavba in podobne stavbe za promet in komunikacije, stavba za razvedrilo, muzej, knji?nica, ?olska stavba in druge stavbe za izobra?evanje, stavba za bolni?ni?no ali zavodsko oskrbo, ?portna dvorana, stavba za ?a??enje in opravljanje verskih dejavnosti in podobna nestanovanjska stavba.
Beseda
stavba
je tako
samostalnik
kot
glagol
: sama struktura in dejanje nastanka. Kot samostalnik je stavba ≫zgradba, ki ima streho in stene in stoji bolj ali manj stalno na enem mestu≪; ≫na vogalu je bila trinadstropna stavba≪; ≫to je bilo impozantno poslopje≪. Beseda zgradba (tudi
struktura
) pa se uporablja ?ir?e kot stavba, vklju?no z naravnimi in umetnimi tvorbami
[3]
in nima nujno sten. Struktura je bolj verjetno uporabljena za ograjo. Sturgisov slovar je vklju?eval, da se ≫[stavba] od arhitekture razlikuje po izklju?itvi vseh idej o umetni?ki obdelavi; od konstrukcije pa se razlikuje po zamisli o izklju?itvi znanstvene ali zelo spretne obdelave.≪
[4]
Kot glagol je stavba gradbeno dejanje.
Obstajajo jasni dokazi o gradnji doma iz okoli 18.000 let pred na?im ?tetjem.
[5]
Stavbe so postale obi?ajne ?e v neolitiku.
[6]
Predal?na lesena gradnja
v
Marburgu
(
Nem?ija
)
Belle Epoque
mestna hi?a v
Bukare?ti
(
Romunija
), spremenjena v knjigarno
Stanovanjske hi?e za eno dru?ino se najpogosteje imenujejo hi?e ali domovi. Ve? dru?inske stanovanjske stavbe, ki vsebujejo ve? kot eno stanovanjsko enoto. Kondominij je stanovanje, ki ga ima stanovalec v lasti in ga ne oddaja. Hi?e se lahko gradijo tudi v parih (dvoj?ki), na terasah, kjer imajo vse hi?e razen dveh druge strani; Stanovanja so lahko zgrajena okrog dvori?? ali kot pravokotni bloki, obdani s kosom tal razli?nih velikosti. Hi?e, ki so bile zgrajene kot eno samo stanovanje, se lahko kasneje razdelijo na ve? enot; lahko jih tudi pretvorimo v drugo uporabo, npr. pisarno ali trgovino.
Tipi stavb se lahko gibljejo od ko? do ve? milijonov vrednih visokih stanovanjskih blokov, ki lahko sprejmejo na tiso?e ljudi. Pove?anje gostote poselitve v stavbah (in manj?e razdalje med stavbami) je obi?ajno odziv za visoke cene zemlji??, ki so posledica ?tevilnih ljudi, ki ?elijo ?iveti blizu dela ali podobnih atraktorjev. Pogosti gradbeni materiali so opeka, beton ali kombinacija katerega koli od njih s kamnom.
Stanovanjske stavbe imajo razli?na imena za uporabo, odvisno od tega, ali so sezonske, vklju?ujejo po?itni?ko hi?o ali ?asovni zakup; velikost, na primer ko?a ali odli?na hi?a; vrednost, kot sta baraka ali dvorec; na?in gradnje, na primer brunarica ali mobilna hi?ica; bli?ina tal, na primer hi?a, za??itena z zemljo, hi?a na kolih ali hi?a na drevesu. Tudi ?e stanovalci potrebujejo posebno nego, na primer dom za ostarele, siroti?nica ali zapor; ali v skupinskih stanovanjih, kot so voja?nice ali dormitoriji.
V preteklosti je veliko ljudi ?ivelo v skupnih stavbah, imenovanih
dolga hipa
, v manj?ih jamskih bivali??ih in hi?e v kombinaciji s hlevi.
Stavbe so opredeljene kot obse?ne in stalne strukture, zato so druge oblike bivanja, kot so stanovanja -ladje, jurte in avtodomi, … stanovanja, ne pa stavbe.
Jeklena stavba iz aluminijastih plo?? v Koreji.
V?asih se skupina med seboj povezanih (in morda med seboj stikajo?ih) stavb imenuje kompleks - na primer stanovanjski kompleks
[7]
, izobra?evalni kompleks
[8]
, bolni?ni?ni kompleks itd.
Praksa na?rtovanja, gradnje in upravljanja stavb je obi?ajno skupni trud razli?nih skupin strokovnjakov in obrtnikov. Odvisno od velikosti, kompleksnosti in namena dolo?enega gradbenega projekta lahko projektna skupina vklju?uje:
- razvijalec nepremi?nin, ki zagotavlja sredstva za projekt;
- Ena ali ve? finan?nih institucij ali drugih vlagateljev, ki zagotavljajo financiranje
- Lokalni organi za na?rtovanje in kodiranje
- geodet, ki izvaja ALTA / ACSM in gradbene raziskave v celotnem projektu;
- vodje gradnje, ki usklajujejo prizadevanja razli?nih skupin udele?encev projekta;
- poobla??eni arhitekti in in?enirji, ki zagotavljajo projektiranje stavb in pripravljajo gradbeno dokumentacijo;
- Glavne in?enirske discipline, ki obi?ajno vklju?ujejo naslednje strokovnjake: civilne, strukturne, mehanske gradbene storitve (ogrevanje, prezra?evanje in klimatizacija) Elektri?ne zgradbe, vodovodne in kanalizacijske storitve. Vklju?eni so lahko tudi drugi mo?ni strokovnjaki in?enirjev projektiranja, kot so po?arna varnost, akustika, fasadni in?enirji, gradbena fizika, telekomunikacije, AV (avdiovizualni), sistemi za upravljanje stavb, avtomatski nadzor itd. Ti in?enirji projektiranja pripravljajo posebno gradbeno dokumentacijo.
- krajinski arhitekti;
- notranji oblikovalci;
- drugi svetovalci;
- Izvajalci, ki opravljajo gradbene storitve in vgrajujejo stavbne sisteme, kot so klimatska naprava, elektrika, vodovod, dekoracija, po?arna za??ita, varnost in telekomunikacije;
- zastopniki za tr?enje ali najem;
- Upravljavci objektov, ki so odgovorni za upravljanje stavbe.
Ne glede na njihovo velikost in predvideno uporabo morajo vse stavbe v skladu z uredbami o dolo?anju obmo?ij, gradbenimi predpisi in drugimi predpisi, kot so po?arni zakoni, kodeksi za varnost ?ivljenja in s tem povezani standardi.
Obstajajo samostoje?e stavbe (hi?e), pa tudi dvoj?ki in skupine hi? v odprti gradnji. Gradbeni ansambli so sestavljeni iz ve? posameznih stavb. V zaprtem razvoju se posamezna stavba ne pojavlja ve? tako jasno kot en sam objekt, ampak ve? stavb skupaj tvori gradnik (obdan z ulicami), stavbni kompleks ali ve?ji element urbane strukture; kljub temu se razlikuje med sprednjimi, pre?nimi in zadnjimi stavbami ter med vogalnimi in osrednjimi stavbami.
V javnem stavbnem pravu: javne stavbe, zasebne stavbe, kmetijska gospodarska poslopja, velikost in razred stavbe itd.
V skladu z energetskimi standardi
[
uredi
|
uredi kodo
]
Obstajajo nizkoenergijske hi?e, pasivne hi?e in tako imenovane hi?e z dodatno energijo. To so razli?ni energetski standardi, ki dajejo izjavo o energetskih potrebah stavbe.
Najve?ja stavba na svetu je globalni center New Century v
?engduju
na Kitajskem, ki je bil odprt leta 2013.
[9]
Visok je 100 metrov, dolg pribli?no 500 metrov in ?irok 400 metrov. V notranjosti so hoteli, nakupovalne ulice in vodni park.
Najdalj?a stavba je nekdanja KdF-Seebad Rugen v Prori.
[10]
- ↑
Max J. Egenhofer (2002). Geographic Information Science: Second International Conference, GIScience 2002, Boulder, CO, USA, September 25?28, 2002. Proceedings.
[1]
Springer Science & Business Media. p. 110.
ISBN 978-3-540-44253-0
.
- ↑
[2]
- ↑
Structure. def. 2.
Merriam-Webster's dictionary of synonyms: a dictionary of discriminated synonyms with antonyms and analogous and contrasted words
.. Springfield, Mass: Merriam-Webster, 1984. 787. Print.
- ↑
Building. def 1. Sturgis, Russell.
A dictionary of architecture and building: biographical, historical, and descriptive
. vol. 1. New York: The Macmillan Co. ;, 1901. 2236. Print.
- ↑
Rob Dunn (23. avgust 2014).
≫Meet the lodgers: Wildlife in the great indoors≪
.
New Scientist
: 34?37.
Arhivirano
iz spleti??a dne 29. novembra 2014.
- ↑
Pace, Anthony (2004). ≫Tarxien≪. V Daniel Cilia (ur.).
Malta before History ? The World's Oldest Free Standing Stone Architecture
. Miranda Publishers.
ISBN
978-9990985085
.
- ↑
≫plans to convert housing complex≪
. Arhivirano iz
prvotnega spleti??a
dne 10. januarja 2017
. Pridobljeno 23. februarja 2017
.
- ↑
≫isye building complex≪
.
Arhivirano
iz spleti??a dne 3. januarja 2017.
- ↑
World's largest building: The New Century Global Center officially opens in China.
independent.co.uk, 1. Juli 2013
- ↑
Prora
[3]
|
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|
| In?tituti za umetnostno raziskovanje
| |
|---|
| Drugo
| |
|---|