Sraka

Ogla?anje
Sraka
	; Ogla?anje ( pomo? · info )
Ohranitveno stanje taksona
	; najmanj ogro?en ( IUCN )
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (?ivali) ;
Deblo:	Chordata (strunarji) ;
Razred:	Aves (pti?i) ;
Red:	Passeriformes (pevci) ;
Dru?ina:	Corvidae (vrani) ;
Rod:	Pica ;
Vrsta:	P. pica ;
Znanstveno ime
	Pica pica ; ( Linnaeus , 1758)
	; Obmo?je raz?irjenosti razli?nih podvrst

Sraka ( znanstveno ime Pica pica ) je pti? iz dru?ine vranov , ki gnezdi po vsej Evropi , v ve?jem delu Azije in severozahodni Afriki . Ker se zadr?uje v bli?ini ?loveka (je sinantropna vrsta ), je velika in ima vpadljiv vzorec obarvanosti, je ena najbolj prepoznanih vrst pti?ev v Evropi.

Vrstno in rodovno ime pica (izg. [pika]) je latinsko ime za srako. ^[1]

Telesne zna?ilnosti [ uredi | uredi kodo ]

Sraka je razmeroma velik pti?. V dol?ino meri od 40 cm do pol metra, od tega lahko ve? kot polovica (20-30 cm) odpade na dolg rep , ?ez peruti pa dose?e 52 do 62 cm. Po telesu je ?rno-belo obarvana, z belimi obmo?ji na prsih, trtici in bazah peruti. V letu se poka?ejo tudi bele konice peruti - primarna letalna peresa imajo ?rn rob in belo notranjo povr?ino, zato so konice zlo?enih peruti videti ?rne. ^[2] Ble??e?e ?rno perje po preostanku telesa ni povsem ?rno. Odvisno od kota opazovanja ima na repu in perutih kovinsko zelen ali moder lesk, kar je odvisno tudi od starosti pti?a in obrabljenosti peres. Barvni lesk je posledica mikroskopske strukture povr?ine peres, ki povzro?a interferenco odbite svetlobe, ?emur pravimo strukturna obarvanost. ^[3]

Samci so nekoliko ve?ji od samic in imajo proporcionalno dalj?i rep. Mladi?i so manj?i in bolj sajasto ?rne barve, brez leska. ^[2]

?ivljenjski prostor in navade [ uredi | uredi kodo ]

Naraven ?ivljenjski prostor srake so odprti travni?ki habitati z redkim grmovjem ali drevjem , pa tudi gozdni rob in jase v strnjenih gozdovih od ni?in do gorskega pasu. Sekundarno poseljuje tudi kulturno krajino in parke, zaradi svoje prilagodljivosti pa se je navadila tudi na ?ivljenje v naseljih. ^[4]

Je vsejeda vrsta; z mo?nim, ostrim kljunom lahko koplje po tleh za malimi nevreten?arji , pobira sade?e z rastlin, lovi manj?e pti?e in sesalce , razkosava mrhovino ipd. Konkretna prehrana je odvisna od letnega ?asa in obmo?ja, ki dolo?ata dostopnost hrane. Sraka si v obdobju, ko je hrane dovolj, pogosto dela zaloge v jamicah v tleh, ki jih izkoplje naokrog po svojem teritoriju. ^[5] Zaradi svoje prilagodljivosti v zadnji polovici stoletja uspe?no poseljuje tudi predmestja in v manj?i meri sredi??a mest , kjer ima na voljo ve? hrane skozi vse leto. Srake, ki brskajo po smetnjakih in smeti??ih , so postale pogost prizor, tudi v neposredni bli?ini ljudi. To jim omogo?a da gnezdijo ve?ji del leta in ve?krat na leto kot v divjini, zaradi ?esar se lahko njihova ?tevil?nost tudi bistveno hitreje pove?a. ^[6]

Inteligenca srak je dele?na veliko pozornosti raziskovalcev ?ivalskega vedenja ; po lastnostih, kot so uporaba orodij , epizodnem spominu in sposobnosti predvidevanja dejanj drugih osebkov iste vrste na osnovi lastnih izku?enj velja za eno najinteligentnej?ih ?ivali, po ?emer se kosa z nekaterimi ?love?njaki . S poskusi prepoznavanja lastnega odseva v zrcalu so pokazali tudi, da je kot ena redkih ?ivalskih vrst in edina do zdaj znana nesesalska vrsta sposobna samozavedanja. ^[7] Poleg prilagodljivosti se to odra?a tudi v kompleksnem socialnem vedenju srak.

?ivljenjski krog [ uredi | uredi kodo ]

Srake so po navadi spolno zrele pri dveh letih starosti. Samica izle?e 5 do 8 zelenkasto-modrih jajc z rjavimi pikami v veliko kupolasto gnezdo , ki ga par zgradi v grmi?evju ali visoko na drevesu. Gnezdijo spomladi, aprila in maja. ^[8] Sama valitev traja 18 do 19 dni, v tem ?asu skrbi za hrano samec. Mladi?i so sprva goli in nebogljeni. Hranita jih oba star?a, sprva do en mesec v gnezdu in ?e pribli?no ?tiri tedne po tistem ko ga zapustijo. ?e je hrane malo, jo dobijo samo najmo?nej?i, kar omogo?i da pre?ivijo vsaj ti. ^[5]

Mladi?i ostanejo v teritoriju star?ev do jeseni, ko se za?nejo zdru?evati v ohlapne jate . Enoletni mladi?i se tako skupaj prehranjujejo in po?ivajo, pozimi se lahko ve? takih jat zdru?i v velike zimske skupine, ki se jim ob?asno pridru?ijo spolno zreli pti?i. Mladi?i, ki pre?ivijo prvi dve leti, najve?krat do?akajo starost okoli treh let, nekateri pa tudi mnogo ve?; obstajajo tudi podatki o srakah, starih preko 20 let. ^[5]

Sklici in opombe [ uredi | uredi kodo ]

↑ Jobling, James A (1991). A Dictionary of Scientific Bird Names . OUP. ISBN 0-19-854634-3 .
↑ ^2,0 ^2,1 Mullarney, K. s sod. (1999). Birds of Europe . Princeton: Princeton University Press. ISBN 0-691-05053-8 .
↑ Vigneron, Jean Pol s sod (2006). ≫Structural origin of the colored reflections from the black-billed magpie feathers≪ (PDF) . Physical Review E . Zv. 73, ?t. 2. doi : 10.1103/PhysRevE.73.021914 .
↑ Sovinc, A. (1994). Zimski ornitolo?ki atlas Slovenije . Ljubljana: Tehni?ka zalo?ba Slovenije . COBISS 44945664 . ISBN 86-365-0160-1 .
↑ ^5,0 ^5,1 ^5,2 ≫Magpie≪ . Bird guide . Royal Society for the Protection of Birds . Pridobljeno 29. februarja 2012 .
↑ Jerzak, Leszek (2001). ≫Synurbanization of the magpie in the Palearctic≪. V Marzluff, John M.; Bowman, Reed; Donnelly, Roarke (ur.). Avian ecology and conservation in an urbanizing world . Boston: Kluwer Academic Publishers. str. 403?425. ISBN 0-7923-7458-4 .
↑ Prior, Helmut; Schwarz, Ariane; Gunturkun, Onur (2008). ≫Mirror-Induced Behavior in the Magpie (Pica pica): Evidence of Self-Recognition≪. PLoS Biology . Zv. 6. str. e202. doi : 10.1371/journal.pbio.0060202 . PMC 2517622 . PMID 18715117 .
↑ ≫Sraka ( Pica pica )≪ . Enciklopedija ptic . Dru?tvo za opazovanje in prou?evanje ptic Slovenije . Pridobljeno 29. februarja 2012 .

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Wikimedijina zbirka ponuja ve? gradiva o temi:

Sraka ( kategorija )

Wikivrste vsebujejo ?e ve? podatkov o temi: Pica pica

Sraka v bazi podatkov Avibase

[DSBN-1] Jobling, James A (1991). A Dictionary of Scientific Bird Names . OUP. ISBN 0-19-854634-3 .

[Mullarney1999-2] 2,0 ^2,1 Mullarney, K. s sod. (1999). Birds of Europe . Princeton: Princeton University Press. ISBN 0-691-05053-8 .

[3] Vigneron, Jean Pol s sod (2006). ≫Structural origin of the colored reflections from the black-billed magpie feathers≪ (PDF) . Physical Review E . Zv. 73, ?t. 2. doi : 10.1103/PhysRevE.73.021914 .

[Sovinc-4] Sovinc, A. (1994). Zimski ornitolo?ki atlas Slovenije . Ljubljana: Tehni?ka zalo?ba Slovenije . COBISS 44945664 . ISBN 86-365-0160-1 .

[RSPB-5] 5,0 ^5,1 ^5,2 ≫Magpie≪ . Bird guide . Royal Society for the Protection of Birds . Pridobljeno 29. februarja 2012 .

[6] Jerzak, Leszek (2001). ≫Synurbanization of the magpie in the Palearctic≪. V Marzluff, John M.; Bowman, Reed; Donnelly, Roarke (ur.). Avian ecology and conservation in an urbanizing world . Boston: Kluwer Academic Publishers. str. 403?425. ISBN 0-7923-7458-4 .

[7] Prior, Helmut; Schwarz, Ariane; Gunturkun, Onur (2008). ≫Mirror-Induced Behavior in the Magpie (Pica pica): Evidence of Self-Recognition≪. PLoS Biology . Zv. 6. str. e202. doi : 10.1371/journal.pbio.0060202 . PMC 2517622 . PMID 18715117 .

[8] ≫Sraka ( Pica pica )≪ . Enciklopedija ptic . Dru?tvo za opazovanje in prou?evanje ptic Slovenije . Pridobljeno 29. februarja 2012 .

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]