Splo?ni gravitacijski zakon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon te?nosti ) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo . Poleg tega teorija poka?e, da kadar je masa telesa ve?ja, je ve?ja tudi njegova gravitacijska sila. Isaac Newton je zapisal zakon v svoji knjigi Matemati?na na?ela naravoslovja ( latinsko Philosophiae Naturalis Principia Mathematica ) leta 1687 . Potrebno je poudariti, da Newton ni ≫izna?el≪ ali ≫odkril≪ gravitacije. Dolo?il jo je samo matemati?no . Uporabil je svoj zakon skupaj s svojimi tremi zakoni gibanja , da bi nadomestil Keplerjeve zakone gibanja planetov .

• Vsako telo v Vesolju privla?i vsako drugo telo s silo , katere smer le?i na zveznici njunih te?i?? in je sorazmerna zmno?ku njunih mas in obratno sorazmerna kvadratu razdalje med njima.
• Dve telesi se privla?ita s silo, ki je premo sorazmerna produktu njunih mas in obratno sorazmerna kvadratu razdalje med njima.

To?no re?eno zakon velja samo za to?kasta telesa .

${\displaystyle F\propto {\frac {m_{1}m_{2}}{r^{2}}}\!\,.}$

?e imajo telesa ?e prostorsko razse?nost , se resni?no silo dobi z integriranjem sil med razli?nimi to?kami.

${\displaystyle F=\kappa {\frac {m_{1}m_{2}}{r^{2}}}\!\,,}$

kjer je:

• ${\displaystyle F\!\,}$ gravitacijska sila med dvema telesoma,
• ${\displaystyle m_{1}\!\,}$ masa prvega telesa,
• ${\displaystyle m_{2}\!\,}$ masa drugega telesa,
• ${\displaystyle r\!\,}$ razdalja med te?i??ema obeh teles in
• ${\displaystyle \kappa \!\,}$ gravitacijska konstanta , v?asih ozna?ena tudi kot G .

Vektorska oblika [ uredi | uredi kodo ]

Splo?ni gravitacijski zakon se lahko zapi?e kot vektorsko ena?bo s katero se upo?teva tako velikost kot tudi smer gravitacijske sile. Tu so krepko pokon?no pisani vektorji.

${\displaystyle \mathbf {F} _{12}=-\kappa {\frac {m_{1}m_{2}}{{\vert \mathbf {r} _{12}\vert }^{2}}}\,\mathbf {\hat {r}} _{12}\!\,,}$

kjer je:

• ${\displaystyle \mathbf {F} _{12}}$ sila na telo 2 telesa 1,
• ${\displaystyle \kappa \!\,}$ gravitacijska konstanta,
• ${\displaystyle m_{1}\!\,}$ in ${\displaystyle m_{2}\!\,}$ masi teles 1 in 2,
• ${\displaystyle \vert \mathbf {r} _{12}\vert \ =\vert \mathbf {r} _{2}-\mathbf {r} _{1}\vert }$ razdalja med telesoma 1 in 2,
• ${\displaystyle \mathbf {\hat {r}} _{12}\ {\stackrel {\mathrm {def} }{=}}\ {\frac {\mathbf {r} _{2}-\mathbf {r} _{1}}{\vert \mathbf {r} _{2}-\mathbf {r} _{1}\vert }}}$ enotski vektor iz telesa 1 k telesu 2.

Lahko se vidi, da je vektorska oblika ena?be enaka kot skalarna oblika, s tem da je sedaj sila ${\displaystyle \mathbf {F} }$ vektorska koli?ina, desna stran pa je pomno?ena z ustreznim enotskim vektorjem. Velja tudi: ${\displaystyle \mathbf {F_{12}} =-\mathbf {F_{21}} }$.

V splo?ni teoriji relativnosti je pojem gravitacijske sile kot sile, ki pojema s kvadratom razdalje, zavr?en in ga zamenja nova predstava gravitacije kot zna?ilnosti prostor-?asa . Splo?na teorija relativnosti je tudi tak?na teorija, ki pri majhnih hitrostih in ?ibkih gravitacijskih poljih kot pribli?ek da Newtonov splo?ni gravitacijski zakon. Predlo?ili so tudi nekaj poskusov gravitacijskih zakonov, s katerimi bi se ognili gravitacijskih singularnosti .

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• Gaussov gravitacijski zakon