Somornica
je
polslana
obalna
voda
ob izlivih
rek
, kjer se me?ata celinska (sladka) in
morska
voda. Izraz se uporablja tudi za vodo sladkovodnih
izvirov
, ki se me?a s slano vodo.
Somornice lo?imo po tipih na:
Tehni?no gledano, somornica vsebuje med 0,5 in 30 gramov
soli
na liter oziroma je njena
specifi?na te?a
med 1,005 in 1,010.
Habitati na podro?ju somornic
[
uredi
|
uredi kodo
]
Sladka in slana voda se najve?krat me?ata ob izlivih rek v morje
[1]
.
Ta tip ekosistema je zelo pomemben tako za anadromne (ribe, ki ?ivijo v morju in potujejo po reki navzgor, kjer se drstijo) in katadromne (?ivijo v rekah, razmno?ujejo se pa v morju) ribje ?ivalske vrste, kot na primer
atlantski losos
(sledi anadromnemu ribjemu migracijskemu vzorcu) in
re?na jegulja
(sledi katadromnemu ribjemu migracijskemu vzorcu), ker oblikujejo pomembna obmo?ja med migracijo. Na teh obmo?jih se lahko tvorijo socialne skupine rib in kjer se tudi prilagodijo na spremembe v slanosti vode. Poleg rib, ki migrirajo preko izlivov, pa obstaja veliko drugih rib, ki jih uporabljajo za drstenje, oziroma za mesta, kjer lahko mlade ribe rastejo in se hranijo, dokler ne odpotujejo drugam.
Izlivi rek se pogosto tudi uporabljajo kot ribja lovi??a in kot mesta za gojenje rib. Vendar nekateri strokovnjaki niso zagovorniki teh ribogojnic, ker se lahko iz ribogojnic na divje ribe prenese veliko ?tevilo parazitov, ki pobegnejo iz ograd, kjer gojijo ribe.
Drugi pomemben ekosistem na obmo?ju somornic so
mangrove
. Veliko, ampak ne vse mangrove uspevajo na obrobjih izlivov rek in lagun, kjer se slanost spreminja z vsako plimo. Ena izmed specializiranih ?ivali, ki ?ivijo na obmo?ju mangrov je
ostri?u
podobna riba, ki lovi ?u?elke in druge manj?e ?ivali tako, da vanje "pljune" tako da padejo v vodo kjer jih nato poje. Tako kot ustja rek, so tudi mangrove zelo pomembne za razmno?evanje mnogo drugih rib in prav tako drugih ?ivali, od krokodilov opic in najrazli?nej?ih pti?ev.
?eprav mangrove pestijo komarji in drugi insekti, ki naredijo mangrove neprijetne za ljudi, so zelo pomembne, ker delujejo kot varovalni pas med vodo in obalo in so naravna obramba proti
orkanom
[2]
in
cunamijem
[3]
[4]
.
Najve?je obmo?je mangrov je v
Indiji
v
Bengalskem zalivu
in meri okoli 10.000 km².