Solunska fronta
Del Balkanskega boji??a ( prva svetovna vojna )
Gr?ki premier Eleftherios Venizelos na pregledu gr?kih enot na Solunski fronti, spremljata ga admiral Pavlos Koundouriotis ter general Maurice Sarrail.
Datum oktober 1915 - november 1918 Prizori??e Makedonija - Albanija , Bolgarija , Gr?ija , Srbija Izid zmaga antante, premirje z Bolgarijo
Udele?enci
Centralne sile : Bolgarija   Avstro-Ogrska   Nem?ko cesarstvo	Antanta : Srbija Gr?ija (1916-1918)   Francija (1915-1918) Zdru?eno kraljestvo (1915-1918) Italija (1916-1918) Predloga:Podatki dr?ave Russian Empire Ruski imperij (1915-1917)
Poveljniki in vodje
Vladimir Vazov Nikola ?ekov Georgi Todorov Oskar Potiorek August von Mackensen	Maurice Sarrail Adolphe Guillaumat Franchet d'Esperey George Milne Petar Bojovi? ?ivojin Mi?i? Panagiotis Danglis

Solunska fronta je poimenovanje za zavezni?ko fronto proti centralnim silam v prvi svetovni vojni na Balkanu . Ime je dobila po gr?kem mestu Solun . Fronta je bila odprta avgusta leta 1916 , ko so sile srbske in francoske vojske za?ele napad in po hudih spopadih zasedle strate?ko pomembna Kajmak?alan in Bitolo .

Frontna ?rta je potem obmirovala do preboja zaveznikov. Vsesplo?na ofenziva na bolgarsko-nem?ke polo?aje se je za?ela 15. septembra 1918 (bitka pri Dobrem polju). Glavnino napada sta nosili srbska vojska, ki se ji je po pre?iveti ≫Golgoti≪ preko Albanije mudilo v domovino, in dve diviziji francoskih sil. Bolgarija je kmalu spoznala, da ne bo zdr?ala pritiska in je zato zaprosila za premirje ( 30. septembra so ji ga zavezniki zagotovili), nem?ke enote pa so se umikale na sever . Srbska vojska je pri?ela naglo napredovati (v samo nekaj dneh so napredovali za 170 kilometrov). Tako so njene enote ?e 1. novembra 1918 vkorakale v Beograd . Nekaj dni kasneje so se spopadi kon?ali s prodorom srbskih in francoskih enot preko Donave . Na strani srbske vojske se je borilo tudi veliko Slovencev , t. i. dobrovoljcev .

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

• Balkansko boji??e