한국   대만   중국   일본 
Skandinavija - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Skandinavija

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skandinavija
Slika Fenoskandijskega polotoka in Danske, ter drugih območij, ki obdajajo Baltsko morje, marca 2002
Slika Fenoskandijskega polotoka in Danske, ter drugih obmo?ij, ki obdajajo Baltsko morje, marca 2002
Jeziki
List of languages
Demonim(i) Skandinavci
sestavljena   Danska
  Norve?ka
  ?vedska
V?asih tudi:
  Aland
  Ferski otoki
  Finska
  Islandija [a]

skandinavski teritoriji ki niso del Skandinavije:

  Norve?ka Bouvetov otok
  Danska Grenlandija
  Norve?ka Jan Mayen , Svalbard
+
Internetna domena
Zemljevid, ki prikazuje dve splo?ni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi

Skandinavija ( dan??ina , ?ved??ina in arhai?na danonorve??ina: Skandinavien ; norve??ina , fer??ina in fin??ina : Skandinavia ; islandsko Skandinavia ; samijski jezik : Skadesi-suolu, Skađsual ) je podregija v Severni Evropi z mo?nimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi. Skandinavija se najpogosteje nana?a na Dansko , Norve?ko in ?vedsko . V nekaterih primerih se v?asih lahko o?je nana?a tudi na Skandinavski polotok (ki izklju?uje Dansko, vendar vklju?uje del Finske ) ali ?ir?e na vse nordijske dr?ave , vklju?no s Finsko, Islandijo in Ferskimi otoki . [4] [b]

Geografija regije je raznolika, od norve?kih fjordov na zahodu in skandinavskih gora , ki pokrivajo dele Norve?ke in ?vedske, do nizkih in ravninskih obmo?ij Danske na jugu ter arhipelagov in jezer na vzhodu. Ve?ina prebivalstva v regiji ?ivi v bolj zmernih ju?nih regijah, severni deli pa imajo dolge, hladne zime.

Regija je postala opazna v vikin?ki dobi, ko so skandinavska ljudstva sodelovala pri obse?nih plenitvah, osvajanjih, kolonizaciji in trgovanju ve?inoma po vsej Evropi. Svoje dolge ladje so uporabljali tudi za raziskovanje in tako postali prvi Evropejci, ki so dosegli Severno Ameriko. S temi podvigi je bilo ustanovljeno Severnomorsko cesarstvo, ki je obsegalo velike dele Skandinavije in Velike Britanije, ?eprav je bilo razmeroma kratkotrajno. Skandinavija je bila s?asoma pokristjanjena in v prihodnjih stoletjih so se pojavile razli?ne zveze skandinavskih narodov, predvsem Kalmarska unija Danske, Norve?ke in ?vedske, ki je trajala ve? kot 100 let, dokler ?vedski kralj Gustav I. ?vedski ni popeljal do neodvisnosti. Videla je tudi ?tevilne vojne med narodi, ki so oblikovali sodobne meje. [5] Najnovej?a zveza je bila zveza med ?vedsko in Norve?ko, ki se je kon?ala leta 1905.

V sodobnem ?asu je regija uspevala, saj so gospodarstva dr?av med najmo?nej?imi v Evropi. ?vedska, Danska, Norve?ka, Islandija in Finska ohranjajo sisteme socialnega varstva, ki veljajo za velikodu?ne, gospodarske in socialne politike teh dr?av pa imenujejo nordijski model .

Geografija [ uredi | uredi kodo ]

Glavni ?lanki: Geografija Danske , Geografija Finske , Geografija Islandije , Geografija Norve?ke in Geografija ?vedske .
Galdhøpiggen je najvi?ja to?ka v Skandinaviji in je del Skandinavskega gorovja

Geografija Skandinavije je izjemno raznolika. Pomembni so norve?ki fjordi, skandinavske gore, ki pokrivajo ve?ji del Norve?ke in dele ?vedske, ravninska, nizka obmo?ja na Danskem ter arhipelagi Finske, Norve?ke in ?vedske. Finska in ?vedska imata veliko jezer in moren, dedi??ine ledene dobe, ki se je kon?ala pred pribli?no desetimi tiso?letji.

Ju?ne regije Skandinavije, ki so tudi najbolj naseljene regije, imajo zmerno podnebje. [6] Skandinavija se razteza severno od arkti?nega kroga , vendar ima razmeroma milo podnebje za svojo zemljepisno ?irino zaradi Zalivskega toka . ?tevilne skandinavske gore imajo podnebje alpske tundre.

Podnebje se spreminja od severa proti jugu in od zahoda proti vzhodu: morsko podnebje zahodne obale ( Cfb ), zna?ilno za zahodno Evropo, prevladuje na Danskem, v najju?nej?em delu ?vedske in vzdol? zahodne obale Norve?ke, ki sega severno do 65°S, z orografskimi dvig, ki daje ve? mm/leto padavin (<5000 mm) na nekaterih obmo?jih v zahodni Norve?ki. Osrednji del ? od Osla do Stockholma ? ima vla?no celinsko podnebje ( Dfb ), ki postopoma prehaja v subarkti?no podnebje ( Dfc ) severneje in hladno morsko podnebje zahodne obale ( Cfc ) vzdol? severozahodne obale. [7] Majhno obmo?je ob severni obali vzhodno od Severnega rta ima podnebje tundre ( Et ), ki je posledica pomanjkanja poletne toplote. Skandinavske gore blokirajo blag in vla?en zrak, ki prihaja z jugozahoda, zato severna ?vedska in planota Finnmarksvidda na Norve?kem prejmeta malo padavin in imata hladne zime. Velika obmo?ja v skandinavskih gorah imajo podnebje alpske tundre.

Najvi?ja temperatura, ki je bila kdaj koli zabele?ena v Skandinaviji, je 38,0 °C v Malilla (?vedska). [8] Najni?ja kdaj koli zabele?ena temperatura je ?52,6 °C v Vuoggatjalme, Arjeplog (?vedska). [9] Najhladnej?i mesec je bil februar 1985 v Vittangiju (?vedska) s povpre?no ?27,2 °C.

Jugozahodni vetrovi, ki jih dodatno segreje fen , lahko pozimi povzro?ijo tople temperature v ozkih norve?kih fjordih. Ta fjord je zabele?il 17,9 °C januarja, Sunndal pa 18,9 °C februarja.

Etimologija [ uredi | uredi kodo ]

Skandinavija se je prvotno nejasno nana?ala na Skanijo, nekdanjo dansko regijo, ki je v sedemnajstem stoletju postala ?vedska
Prvotna obmo?ja, ki so jih (v bronasti dobi) naseljevala ljudstva, ki so danes znana kot Skandinavci, so vklju?evala sedanjo severno Nem?ijo (zlasti Schleswig-Holstein ), celotno Dansko, ju?no ?vedsko, ju?no obalo Norve?ke in Aland na Finskem, v sredi??u pa se je zna?la istoimenska Skanija ( Skane ).

Izraz Skandinavija v lokalni rabi zajema tri kraljestva Dansko, Norve?ko in ?vedsko. Ve?inski nacionalni jeziki teh treh pripadajo skandinavskemu nare?nemu kontinuumu in so medsebojno razumljivi severnogermanski jeziki. [10]

Besedi Scandinavia in Scania (Skane, najju?nej?a provinca na ?vedskem) naj bi izhajali iz protogermanske zlo?enke *Skaðin-awj? ( ð , ki je v latinici predstavljen s t ali d ), ki se pozneje pojavi v stari angle??ini kot Scedenig in v stari norve??ini kot Skaney . [11] Najzgodnej?i identificirani vir za ime Skandinavija je Naravna zgodovina Plinija Starej?ega iz 1. stoletja n. ?t.

Razli?na sklicevanja na regijo lahko najdemo tudi pri Piteju , Pomponiju Meli , Tacitu , Ptolomaju , Prokopiju in Jordanu , obi?ajno v obliki Scandza . Domneva se, da je ime, ki ga je uporabil Plinij, morda zahodnogermanskega izvora in je prvotno ozna?evalo Scania. Po mnenju nekaterih u?enjakov je mogo?e germansko deblo rekonstruirati kot *skaðan- , kar pomeni 'nevarnost' ali '?koda'. [12] Drugi del imena je bil rekonstruiran kot *awj? , kar pomeni 'zemlja na vodi' ali 'otok'. Ime Skandinavia bi potem pomenilo ≫nevaren otok≪, kar naj bi se nana?alo na zahrbtne pe??ene bregove, ki obdajajo Scanio. Skanor v Scanii ima s svojim dolgim grebenom Falsterbo isto deblo ( skan ) v kombinaciji z -or , kar pomeni 'pe??eni nasipi'.

Druga mo?nost je, da sta Sca(n)dinavia in Skaney skupaj s staronordijskim imenom boginje Skaði povezana s protogermanskim *skaðwa- (kar pomeni 'senca'). John McKinnell komentira, da ta etimologija nakazuje, da je bila boginja Skaði morda neko? poosebljenje geografske regije Skandinavije ali povezana s podzemljem. [13]

Druga mo?nost je, da vsi ali delni segmenti imena prihajajo od predgermanskega mezolitskega ljudstva, ki je naseljevalo regijo. [14] V sodobnem ?asu je Skandinavija polotok, vendar je bil pred pribli?no 10.300 do 9500 leti ju?ni del Skandinavije otok, lo?en od severnega polotoka, z vodo, ki je izhajala iz Baltskega morja skozi obmo?je, kjer je zdaj Stockholm. [15]

Pojav v srednjeve?kih germanskih jezikih [ uredi | uredi kodo ]

Latinska imena v Plinijevem besedilu so povzro?ila razli?ne oblike v srednjeve?kih germanskih besedilih. V Jordanesovi Zgodovini Gotov (551 n. ?t.) je oblika Scandza ime, ki se uporablja za njihov prvotni dom, lo?en z morjem od kopnega Evrope (poglavje 1, 4). [16] Kje je Jordanes nameraval postaviti ta kvazi-legendarni otok, je ?e vedno predmet vro?ih razprav, tako v znanstvenih razpravah kot v nacionalisti?nem diskurzu razli?nih evropskih dr?av. Oblika Scadinavia kot prvotna domovina Langobardov se pojavlja v Historia Langobardoru m Pavla Diakona , [17] v drugih razli?icah Historia Langobardorum pa se pojavljajo oblike Scadan, Scandanan, Scadanan in Scatenauge . Frankovski viri so uporabljali Sconaowe , Aethelweard, anglosa?ki zgodovinar, pa Scani . [18] V Beowulfu sta uporabljeni obliki Scedenige in Scedeland , medtem ko je Alfredov prevod Orozijevih in Wulfstanovih potopisnih poro?il uporabil staroangle?ki Sconeg .

Ponovna uvedba izraza Skandinavija v 18. stoletju [ uredi | uredi kodo ]

Skandinavizem - Norve?an, Danec in ?ved

?eprav izraz Skandinavia , ki ga je uporabil Plinij Starej?i, verjetno izvira iz starodavnih germanskih jezikov, sodobna oblika Skandinavija ne izhaja neposredno iz starogermanskega izraza. Namesto tega so besedo v Evropi za?eli uporabljati u?enjaki, ki so si izraz izposodili iz starodavnih virov, kot je Plinij, in je bila nejasno uporabljena za Skanijo in ju?no regijo polotoka. [19]

Izraz je populariziralo jezikovno in kulturno skandinavisti?no gibanje, ki je uveljavljalo skupno dedi??ino in kulturno enotnost skandinavskih dr?av in je postalo pomembno v 1830-ih. Ljudska raba izraza na ?vedskem, Danskem in Norve?kem kot zdru?ujo? koncept se je uveljavila v 19. stoletju prek pesmi, kot je Hansa Christiana Andersena Jaz sem Skandinavec iz leta 1839. Po obisku ?vedske je Andersen postal zagovornik zgodnjega politi?nega skandinavizma. V pismu, v katerem je pesem opisal prijatelju, je zapisal: ≫Naenkrat sem razumel, kako sorodni so si ?vedi, Danci in Norve?ani in s tem ob?utkom sem takoj po vrnitvi napisal pesem: 'Mi smo eno ljudstvo, imenujemo se Skandinavci!'≪.

Vpliv skandinavizma kot skandinavisti?nega politi?nega gibanja je dosegel vi?ek sredi 19. stoletja, med prvo schleswi?ko vojno (1848?1850) in drugo schleswi?ko vojno (1864).

?vedski kralj je predlagal tudi zdru?itev Danske, Norve?ke in ?vedske v enotno zdru?eno kraljestvo. Ozadje predloga so bili burni dogodki med napoleonskimi vojnami v za?etku stoletja. Ta vojna je privedla do tega, da je Finska (nekdanja vzhodna tretjina ?vedske) leta 1809 postala rusko veliko vojvodstvo Finska, Norve?ka ( de jure v zvezi z Dansko od leta 1387, ?eprav je de facto obravnavana kot provinca) pa je leta 1814 postala neodvisna, a nato hitro prisiljena sprejeti personalno unijo s ?vedsko. Odvisna ozemlja Islandija, Ferski otoki in Grenlandija, zgodovinsko del Norve?ke, so v skladu s Kielskim sporazumom ostala Danski. ?vedska in Norve?ka sta bili tako zdru?eni pod ?vedskim monarhom, vendar je vklju?itev Finske v Rusko cesarstvo izklju?ila kakr?no koli mo?nost za politi?no unijo med Finsko in katero koli drugo nordijsko dr?avo.

Konec skandinavskega politi?nega gibanja je pri?el, ko je bila Danski odre?ena voja?ka podpora, ki sta jo obljubili ?vedska in Norve?ka za priklju?itev (danske) vojvodine Schleswig, ki je bila skupaj z (nem?ko) vojvodino Holstein v personalni uniji z Dansko. Leta 1864 je sledila druga vojna za Schleswig, kratka, a katastrofalna vojna med Dansko in Prusijo (podprto s strani Avstrije). Schleswig-Holstein je osvojila Prusija in po uspehu Prusije v francosko-pruski vojni je bilo ustanovljeno Nem?ko cesarstvo pod vodstvom Prusije in vzpostavljeno je bilo novo ravnote?je mo?i dr?av Baltskega morja. Skandinavska monetarna unija, ustanovljena leta 1873, je trajala do prve svetovne vojne.

Uporaba izraza ≫nordijske dr?ave≪ proti ≫skandinavske dr?ave≪ [ uredi | uredi kodo ]

   Skandinavija po lokalni definiciji
   Raz?irjena uporaba, ki vklju?uje Islandijo in Ferske otoke, Alandske otoke in Finsko

Izraz skandinavske dr?ave se obi?ajno uporablja lokalno za Dansko, Norve?ko in ?vedsko kot podmno?ico nordijskih dr?av (znano v norve??ini, dan??ini in ?ved??ini kot Norden ; finsko Pohjoismaat , islandsko Norðurlondin , fer??ina Norðurlond ). [20]

Raba se v nekaterih drugih jezikih razlikuje od rabe v samih skandinavskih jezikih (ki uporabljajo Scandinavia v o?jem pomenu) in zaradi dejstva, da je vpra?anje, ali dr?ava pripada Skandinaviji, politizirano; ljudi iz nordijskega sveta, ki niso Norve?ani, Danci ali ?vedi, vklju?evanje v kategorijo ≫Skandinavija≪ ali izklju?evanje iz nje lahko u?ali. [21]

Izraz nordijske dr?ave se nedvoumno uporablja za Dansko, Norve?ko, ?vedsko, Finsko in Islandijo, vklju?no z njihovimi odvisnimi ozemlji Grenlandijo, Ferskimi otoki in Alandskimi otoki.

Ve?ina dana?nje Finske je bila ve? kot ?tiri stoletja del ?vedske, zato Finsko velik del sveta povezuje s Skandinavijo. Je pa ustvarjanje finske identitete edinstveno v regiji, saj se je oblikovala v povezavi z dvema razli?nima imperialnima modeloma, ?vedskim [22] in ruskim. [23]

Obstaja tudi geolo?ki izraz Fenoskandija , ki se v tehni?ni rabi nana?a na Fenoskandijski ??it (ali Baltski ??it ), to je Skandinavski polotok (Norve?ka in ?vedska), Finska in Karelija (brez Danske in drugih delov ?ir?ega obmo?ja nordijskega sveta). Izraz fenoskandija se v?asih uporablja v ?ir?em, politi?nem pomenu za Norve?ko, ?vedsko, Dansko in Finsko. [24]

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Anti?ni opisi [ uredi | uredi kodo ]

Klju?ni anti?ni opis Skandinavije je podal Plinij Starej?i , ?eprav njegove omembe Scatinavia in okoli?kih obmo?ij ni vedno enostavno razvozlati. V vlogi rimskega admirala je predstavil severno regijo tako, da je svojim rimskim bralcem izjavil, da je na tem obmo?ju 23 otokov Romanis armis cognitae ('znanih rimskemu oro?ju'). Po Pliniju je clarissima (najbolj znan) otokov v regiji Scatinavia , neznane velikosti. Tam ?ivijo Hillevioni. Prepri?anje, da je Skandinavija otok, se je raz?irilo med klasi?nimi avtorji v 1. stoletju in je prevladovalo v opisih Skandinavije v klasi?nih besedilih v stoletjih, ki so sledila.

Plinij za?ne svoj opis poti v Skatinavio s sklicevanjem na goro Saevo ( mons Saevo ibi ), zaliv Codanus ( Codanus sinus ) in Cimbrijski rt. [25] Geografske zna?ilnosti so bile identificirane na razli?ne na?ine. Nekateri u?enjaki menijo, da je Saevo gorata norve?ka obala na vhodu v Skagerrak , polotok Cimbrian pa naj bi bil Skagen , severni del Jutlandije na Danskem. Kot je opisano, sta Saevo in Scatinavia lahko tudi isti kraj.

Plinij ?e enkrat omenja Skandinavijo: v VIII. knjigi pravi, da se je ?ival, imenovana achlis (navedeno v to?ilniku, achlin , ki ni latinsko), rodila na skandinavskem otoku. [26] ?ival se pase, ima veliko zgornjo ustnico in nekaj mitskih atributov.

Ime Scandia , ki se je pozneje uporabljalo kot sinonim za Skandinavijo, se pojavlja tudi v Plinijevi Naturalis Historia , vendar se uporablja za skupino severnoevropskih otokov, ki jih locira severno od Britanije. Tako se zdi, da Scandia v Plinijevem besedilu ne ozna?uje otoka Scadinavia. Zamisel, da bi bila Skadinavija morda eden od skandijskih otokov, je namesto tega uvedel Ptolemaj (okoli?90 ? o?168 n. ?t..), matematik, geograf in astrolog rimskega Egipta. Ime Skandia je uporabil za najve?jega, najbolj vzhodnega od treh skandianskih otokov, ki so po njegovem mnenju vsi bili vzhodno od Jutlanda.

Vikin?ka doba [ uredi | uredi kodo ]

Vikin?ka doba v Skandinaviji je trajala od pribli?no 793?1066 na?ega ?tetja in je videla, da so Skandinavci sodelovali pri obse?nih plenitvah, kolonizaciji, osvajanju in trgovanju po Evropi in zunaj nje. [27] [28] V tem obdobju se je mo?no raz?irilo skandinavsko osvojeno ozemlje in raziskovanje. Z uporabo svojih naprednih dolgih ladij so pri?li do Severne Amerike in bili prvi Evropejci, ki jim je to uspelo.] V tem ?asu so Skandinavce pritegnila bogata mesta, samostani in majhna kraljestva v tujini na mestih, kot so Britanski otoki, Irska, baltska obala in Normandija, ki so vsa postala donosne tar?e za napade. Skandinavci, predvsem iz dana?nje ?vedske, znani kot Varjagi , so se prav tako podali na vzhod v dana?njo Rusijo in plenili po re?nih trgovskih poteh. V tem obdobju je pri?lo tudi do zdru?itve med razli?nimi skandinavskimi kraljestvi, ki je dosegla vrhunec Severnomorskega imperija , ki je vklju?evalo velike dele Skandinavije in Velike Britanije. [29]

Ta ?iritev in osvajanje sta privedli do oblikovanja ve? kraljestev, grofij in naselbin po vsej Evropi, kot so Kraljevina otokov , grofija Orkney , Skandinavski York , Danelaw , kraljevina Dublin , vojvodina Normandija in Kijevska Rusija. V tem ?asu so Skandinavci poselili tudi Ferske otoke, Islandijo in Grenlandijo. Normani , Rusi , Ferski oto?ani, Islandci in nordijski Galci so vsi iz?li iz teh skandinavskih ?iritev.

Srednji vek [ uredi | uredi kodo ]

V obdobju pokristjanjevanja in oblikovanja dr?ave v 10.?13. stoletju so se ?tevilna germanska majhna kraljestva in poglavarstva zdru?ila v tri kraljestva:

  • Danska, sestavljena iz de?el Danske (vklju?no z Jutlandijo, Zelandijo in Skanijo (Skaneland) na Skandinavskem polotoku) [30]
  • ?vedska, sestavljena iz ozemlja ?vedske na Skandinavskem polotoku (brez provinc Bohuslan, Harjedalen, Jamtland in Idre in Sarna, Halland, Blekinge in Skanija dana?nje ?vedske, vendar vklju?no z ve?ino sodobne Finske)
  • Norve?ka (vklju?no z Bohuslan, Harjedalen, Jamtland ter Idre in Sarna na Skandinavskem polotoku in njenimi oto?kimi kolonijami Islandijo, Grenlandijo, Ferskimi otoki, Shetlandi, Orkneyji, otokom Man in Hebridi)

Po mnenju zgodovinarja Sverreja Baggeja je delitev na tri skandinavska kraljestva (Dansko, ?vedsko, Norve?ko) geografsko smiselna, saj so jih med seboj lo?evali gozdovi, gore in nenaseljena zemlja. Nadzor nad Norve?ko je bil omogo?en s pomo?jo morske sile, medtem ko je nadzor nad velikimi jezeri na ?vedskem omogo?il nadzor nad kraljestvom, nadzor nad Jutlandom pa je zadostoval za nadzor nad Dansko. Najbolj sporno obmo?je je bila obala od Osla do Oresunda, kjer so se tri kraljestva sre?ala. [31]

Tri skandinavska kraljestva so se leta 1397 zdru?ila v Kalmarsko unijo pod dansko kraljico Margareto I. [32] ?vedska je unijo zapustila leta 1523 pod vodstvom ?vedskega kralja Gustava I. Po odcepitvi ?vedske od Kalmarske unije je na Danskem in Norve?kem izbruhnila dr?avljanska vojna - sledila je protestantska reformacija . Ko so se zadeve uredile, je bil norve?ki tajni svet ukinjen ? zadnji? se je sestal leta 1537. Personalna unija, ki sta jo leta 1536 sklenili kraljevini Danska in Norve?ka, je trajala do leta 1814. Iz te neenakopravne zveze so nato nastale tri suverene dr?ave naslednice: Danska, Norve?ka in Islandija.

Meje med tremi dr?avami so dobile obliko, kakr?no imajo od sredine 17. stoletja: v pogodbi iz Bromsebra iz leta 1645 je Dansko?Norve?ka ?vedski prepustila norve?ke province Jamtland, Harjedalen ter Idre in Sarna ter otoka Gotland in Osel v Baltskem morju (v Estoniji). Pogodba iz Roskildeja, podpisana leta 1658, je prisilila Dansko-Norve?ko, da je ?vedski prepustila danske province Skanija, Blekinge, Halland, Bornholm in norve?ki provinci Bahuslen in Trøndelag. Københavnska pogodba iz leta 1660 je ?vedsko prisilila, da vrne Bornholm in Trøndelag Dansko-Norve?ki ter se odpove svojim nedavnim zahtevam po otoku Funen. [33]

Na vzhodu je bila Finska v celoti vklju?ena v ?vedsko od srednjega veka do napoleonskih vojn, ko je bila prepu??ena Rusiji. Kljub ?tevilnim vojnam v letih od ustanovitve treh kraljestev je bila Skandinavija politi?no in kulturno blizu. [34]

Skandinavske unije [ uredi | uredi kodo ]

Kalmarska unija (ok.?1400)

Dansko?Norve?ka kot zgodovinopisno ime se nana?a na nekdanjo politi?no unijo, ki sta jo sestavljali kraljevini Danska in Norve?ka, vklju?no z norve?kimi regijami Islandijo, Grenlandijo in Ferskimi otoki. Ustrezen pridevnik in demonim je danonorve?ki. Med dansko vladavino je Norve?ka ohranila svoje lo?ene zakone, kovance in vojsko ter nekatere institucije, kot je kraljevi kancler. Stara norve?ka kraljeva linija je izumrla s smrtjo Olafa IV. Norve?kega [35] leta 1387, vendar je Norve?ka ostala dedna kraljevina in postala pomemben dejavnik za dansko-norve?ko rodbino Oldenburg v njenih bojih za zmago na volitvah za kralje Danske.

Kielski sporazum (14. januar 1814) je uradno razpustil dansko-norve?ko zvezo in ozemlje Norve?ke prepustil ?vedskemu kralju, vendar je Danska obdr?ala norve?ke ?ezmorske posesti. Vendar pa je raz?irjen norve?ki odpor mo?nosti unije s ?vedsko spodbudil guvernerja Norve?ke, prestolonaslednika Kristijana Friderika (kasneje Kristijan VIII. Danski ), da aprila 1814 skli?e ustanovno skup??ino v Eidsvollu. Skup??ina je sestavila liberalno ustavo in izvolil ristijana Friderika na norve?ki prestol. Po ?vedski invaziji poleti so mirovni pogoji konvencije iz Mossa (14. avgusta 1814) dolo?ali, da mora kralj Kristijan Friderik odstopiti, vendar bo Norve?ka ohranila svojo neodvisnost in svojo ustavo v okviru personalne unije s ?vedsko. Kristijan Friderik je uradno abdiciral 10. avgusta 1814 in se vrnil na Dansko. Norve?ki parlament Storting je 4. novembra za norve?kega kralja izvolil ?vedskega kralja Karla XIII .

Storting je leta 1905 razdrl unijo med ?vedsko in Norve?ko, nakar so Norve?ani izvolili danskega princa Karla za norve?kega kralja: vladal je kot Haakon VII.

Gospodarstvo [ uredi | uredi kodo ]

Gospodarstva skandinavskih dr?av so med najmo?nej?imi v Evropi. Velikodu?en sistem socialne pomo?i je na Danskem, Finskem, Islandiji, Norve?kem in ?vedskem.

Zgodovinska politi?na struktura [ uredi | uredi kodo ]

Stoletje Skandinavja in skandinavske dr?ave
21. stoletje Danska ( EU ) Ferski otoki Islandija Norve?ka ?vedska ( EU ) Finska ( EU )
20. stoletje Danska ?vedska Finska
19. stoletje Danska ?vedska-Norve?ka Vojvodina Finska
18. stoletje Danska-Norve?ka ?vedska
17. stoletje
16. stoletje
15. stoletje Kalmarska zveza
14. stoletje Danska Norve?ka ?vedska
13. stoletje
12. stoletje Ferski otoki Islandska republika Norve?ka
Narodi Danci Ferci ¹ Islandci ¹ Norve?ani ?vedi Finci

1/ Prvotni naseljenci Ferskih otokov in Islandije so bili skandinavskega (prete?no norve?kega) porekla, prete?no pa ?e keltskega in piktovskega porekla (iz ?kotske in Irske ).

Opombe [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ ≫Scandinavia≪ . Encyclopædia Britannica . 2009. Arhivirano iz spleti??a dne 11. maja 2015 . Pridobljeno 28. oktobra 2009 . Scandinavia, historically Scandia, part of Northern Europe, generally held to consist of the two countries of the Scandinavian Peninsula, Norway and Sweden, with the addition of Denmark. Some authorities argue for the inclusion of Finland on geologic and economic grounds and of Iceland and the Faroe Islands on the grounds that their inhabitants speak Scandinavian languages related to those of Norway and Sweden and also have similar cultures.
  2. ↑ ≫Scandinavia≪ . Encyclopædia Britannica . 2009. Arhivirano iz spleti??a dne 11. maja 2015 . Pridobljeno 28. oktobra 2009 . Scandinavia, historically Scandia, part of Northern Europe, generally held to consist of the two countries of the Scandinavian Peninsula, Norway and Sweden, with the addition of Denmark. Some authorities argue for the inclusion of Finland on geologic and economic grounds and of Iceland and the Faroe Islands on the grounds that their inhabitants speak Scandinavian languages related to those of Norway and Sweden and also have similar cultures.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ ≫Languages≪ . Nordic Cooperation. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 5. julija 2017 . Pridobljeno 8. julija 2017 .
  2. ↑ Landes, David (1. julij 2009). ≫Swedish becomes official 'main language' ≪ . The Local (Se) . Arhivirano iz spleti??a dne 24. februarja 2021 . Pridobljeno 8. julija 2017 .
  3. ↑ ≫Samisk≪ . Sprakradet . Arhivirano iz spleti??a dne 21. novembra 2022 . Pridobljeno 17. novembra 2022 .
  4. ↑ ≫Definition of Scandinavia in English≪ . Oxford Dictionaries. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 24. decembra 2016 . Pridobljeno 23. decembra 2016 . A large peninsula in north-western Europe, occupied by Norway and Sweden [...] A cultural region consisting of the countries of Norway, Sweden, and Denmark and sometimes also of Iceland, Finland, and the Faroe Islands
  5. ↑ Primc, Liza (2022). ≫Versko ?ivljenje Samijev skozi zgodovino : magistrsko delo≪ . {{ navedi revijo }} : Sklic magazine potrebuje |magazine= ( pomo? )
  6. ↑ Alderman, Liz (9. november 2019). ≫Scandinavian Wine? A Warming Climate Tempts Entrepreneurs≪ . The New York Times (v ameri?ki angle??ini). ISSN   0362-4331 . Arhivirano iz spleti??a dne 11. aprila 2021 . Pridobljeno 26. marca 2021 .
  7. ↑ Battaglia, Steven M. (2. januar 2019). ≫Shifting Weather Patterns in a Warming Arctic: The Scandes Case≪. Weatherwise . 72 (1): 23?29. doi : 10.1080/00431672.2019.1538761 . S2CID   192279229 .
  8. ↑ ≫Hogsta uppmatta temperatur i Sverige≪ . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 26. avgusta 2010.
  9. ↑ ≫Lagsta uppmatta temperatur i Sverige≪ . Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 28. decembra 2008.
  10. ↑ John Harrison, Michael Hoyler, Megaregions: Globalization's New Urban Form? (p. 152), Edward Elgar Publishing, 2015
  11. ↑ Anderson, Carl Edlund (1999). Formation and Resolution of Ideological Contrast in the Early History of Scandinavia Arhivirano 22 March 2021 na Wayback Machine . . PhD dissertation, Department of Anglo-Saxon, Norse & Celtic (Faculty of English), University of Cambridge, 1999.
  12. ↑ Knut Helle (2003). The Cambridge History of Scandinavia: Prehistory to 1520 . Cambridge University Press. ISBN   978-0-521-47299-9 . Arhivirano iz spleti??a dne 2. februarja 2023 . Pridobljeno 23. aprila 2023 .
  13. ↑ John McKinnell (2005). Meeting the other in Norse myth and legend . Ds Brewer. str. 63. ISBN   978-1-84384-042-8 .
  14. ↑ J. F. Del Giorgio (24. maj 2006). The Oldest Europeans: Who Are We? Where Do We Come From? What Made European Women Different? . A J Place. ISBN   978-980-6898-00-4 . Arhivirano iz spleti??a dne 23. aprila 2023 . Pridobljeno 23. aprila 2023 .
  15. ↑ U?cinowicz, Szymon (2003). "How the Baltic Sea was changing" Arhivirano 12 December 2007 na Wayback Machine .. Marine Geology Branch, Polish Geological Institute, 9 June 2003. Retrieved 13 January 2008.
  16. ↑ Jordanes (translated by Charles Christopher Mierow), The Origins and Deeds of the Goths Arhivirano 24 April 2006 na Wayback Machine ., 22 April 1997
  17. ↑ Paul the Deacon, Historia Langobardorum Arhivirano 23 September 2021 na Wayback Machine ., Bibliotheca Augustana
  18. ↑ Erik Bjorkman (1973). Studien zur englischen Philologie . Max Niemeyer. str. 99. ISBN   978-3-500-28470-5 . Arhivirano iz spleti??a dne 23. aprila 2023 . Pridobljeno 23. aprila 2023 .
  19. ↑ Østergard, Uffe (1997). "The Geopolitics of Nordic Identity ? From Composite States to Nation States". The Cultural Construction of Norden . Øystein Sørensen and Bo Strath (eds.), Oslo: Scandinavian University Press 1997, 25?71. Also published online at Danish Institute for International Studies Arhivirano 14 November 2007 na Wayback Machine .. For the history of cultural Scandinavism, see Oresundstid's articles The Literary Scandinavism Arhivirano 27 September 2007 na Wayback Machine . and The Roots of Scandinavism Arhivirano 13 June 2016 na Wayback Machine .. Retrieved 19 January 2007.
  20. ↑ ≫Scandinavia≪ . Microsoft Encarta Online Encyclopedia . Microsoft . 1997?2007. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 28. oktobra 2009 . Pridobljeno 30. januarja 2007 . Scandinavia (ancient Scandia), name applied collectively to three countries of northern Europe?Norway, Sweden (which together form the Scandinavian Peninsula) and Denmark.
  21. ↑ Olwig, Kenneth R. "Introduction: The Nature of Cultural Heritage, and the Culture of Natural Heritage?Northern Perspectives on a Contested Patrimony". International Journal of Heritage Studies , Vol. 11, No. 1, March 2005, pp. 3?7.
  22. ↑ "Finland and the Swedish Empire" Arhivirano 9 October 2017 na Wayback Machine .. Country Studies . U.S. Library of Congress. Retrieved 25 November 2006.
  23. ↑ "Introduction: Reflections on Political Thought in Finland." Arhivirano 3 March 2016 na Wayback Machine . Editorial. Redescriptions, Yearbook of Political Thought and Conceptual History , 1997, Volume 1, University of Jyvaskyla, pp. 6?7: "[T]he populist opposition both to Sweden as a former imperial country and especially to Swedish as the language of the narrow Finnish establishment has also been strong, especially in the inter-war years. [...] Finland as a unitary and homogeneous nation-state was constructed [...] in opposition to the imperial models of Sweden and Russia."
  24. ↑ " Fennoscandia, n. Arhivirano 28 July 2020 na Wayback Machine .", Oxford English Dictionary Online , 2nd edn (Oxford: Oxford University Press, December 2019). Accessed 10 February 2020.
  25. ↑ Pliny the Elder. Naturalis Historia . Book IV, chapter XXXIX Arhivirano 14 May 2008 na Wayback Machine .. Ed. Karl Friedrich Theodor Mayhoff. Online version at Persus. Retrieved 2 October 2007.
  26. ↑ Pliny the Elder. Naturalis Historia . Book VIII, chapter XVII Arhivirano 14 May 2008 na Wayback Machine .. Ed. Karl Friedrich Theodor Mayhoff. Online version at Persus. Retrieved 2 October 2007.
  27. ↑ {{navedi knjigo |last=Mawer |first=Allen |author-link= |year=1913 |title=The Vikings |url= https://archive.org/details/vikings00mawe |publisher=Cambridge University Press |page= 1 |isbn=095173394X |quote=Izraz 'Viking' izhaja iz staronordijske vik , zaliv, in pomeni 'tisti, ki stra?i v zalivu, potoku ali fjordu'. V 9. in 10. stoletju so ga za?eli bolj uporabljati predvsem tisti bojevniki, ki so zapustili svoje domove v Skandinaviji in vpadli v glavne evropske dr?ave. To je ozka in tehni?no edina pravilna uporaba izraza 'Viking', toda v izrazih, kot so 'vikin?ka civilizacija', 'vikin?ka doba', 'vikin?ko gibanje', 'vikin?ki vpliv', je beseda pri?la do ima ?ir?i pomen in se uporablja kot jedrnat in priro?en izraz za opis celotne civilizacije, delovanja in vpliva skandinavskih ljudstev v dolo?enem obdobju njihove zgodovine...}
  28. ↑ Sawyer, Peter H. (1995). Scandinavians and the English in the Viking Age . University of Cambridge. str. 3. ISBN   095173394X . Arhivirano iz spleti??a dne 23. aprila 2023 . Pridobljeno 23. aprila 2023 . Vikin?ko obdobje je zato najbolje definirati kot obdobje, ko so Skandinavci igrali pomembno vlogo v britanski Oto?je in zahodna Evropa kot roparji in osvajalci. To je tudi obdobje, v katerem so se Skandinavci naselili na ?tevilnih obmo?jih, ki so jih osvojili, in na atlantskih otokih ...
  29. ↑ "Franques Royal Annals" cited in Sawyer, Peter (2001) The Oxford Illustrated History of the Vikings . ISBN   0-19-285434-8 . p. 20
  30. ↑ Oskar Bandle (2002). The Nordic languages: an international handbook of the history of the North Germanic languages . Mouton De Gruyter. ISBN   978-3-11-014876-3 .
  31. ↑ Bagge, Sverre (2014). Cross and Scepter: The Rise of the Scandinavian Kingdoms from the Vikings to the Reformation (v angle??ini). Princeton University Press. str. 29. ISBN   978-1-4008-5010-5 . Arhivirano iz spleti??a dne 23. aprila 2023 . Pridobljeno 23. aprila 2023 .
  32. ↑ ≫The Kalmar Union≪ . Medeltiden . Arhivirano iz spleti??a dne 26. marca 2023 . Pridobljeno 28. aprila 2022 .
  33. ↑ "Treaty of Copenhagen" (2006). In Encyclopædia Britannica. Retrieved 9 November 2006, from Encyclopædia Britannica Online.
  34. ↑ ≫Finnish history≪ . InfoFinland . 28. avgust 2019. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 6. decembra 2020 . Pridobljeno 20. februarja 2022 .
  35. ↑ The Monarchy: Historical Background [ mrtva povezava ] [ mrtva povezava ] . The Royal House of Norway. Official site. Retrieved 9 November 2006. [ mrtva povezava ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Poglejte si besedo skandinavija v Wikislovarju, prostem slovarju.
Wikimedijina zbirka ponuja ve? predstavnostnega gradiva o temi: Skandinavija
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Skandinavija&oldid=6181279 ≪