Sean MacBride
Rojstvo	26. januar 1904 ( {{padleft:1904|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:26|2|0}} ) [1] [2] […] Pariz [4]
Smrt	15. januar 1988 ( {{padleft:1988|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:15|2|0}} ) [1] [2] […] (83 let) Dublin
Dr?avljanstvo	Francija   Irska
Poklic	diplomat , politik , novinar , odvetnik , pravnik

Sean MacBride,  irski politik , odvetnik , mednarodni mirovnik, nobelovec , veljak organizacije IRA , * 26. januar 1904 , † 15. januar 1988 . ^[5]

Najprej je bil viden lokalni politik, nato pa je sodeloval v razli?nih pomembnih mednarodnih organizacijah 20. stoletja, vklju?no z Organizacijo zdru?enih narodov, Svetom Evrope in Amnesty International . Prejel je Nobelovo nagrado za mir leta 1974, Leninovo nagrado za mir za 1975-1976 in Unescovo srebrno medaljo za slu?enje ciljem organizacije iz leta 1980.

Zgodnja leta [ uredi | uredi kodo ]

MacBride se je rodil v Parizu leta 1904, kot sin voja?kega ?astnika Johna MacBridea ^[6] in Maud Gonne. Njegov prvi jezik je franco??ina . O?e je poznan kot udele?enec oziroma obsojenec na smrtno kazen zaradi sodelovanja pri uporu na Irskem  leta 1916, ?etudi je kasneje ugotovljeno, da je njegova udele?ba bila nerodna, celo nenamerna. Sprva je ?tudiral v liceju Saint-Louis-de-Gonzague, kjer je ostal do usmrtitve o?eta. Ob preselitvi v Irsko je ?e kot najstnik postal del voja?ke ustanove Irske republikanske armade, po kateri je kasneje dobila ime IRA . Tako je sodeloval v irski vojni za osamosvojitev. Nasprotoval je pogodbi med Angle?i in Irci leta 1921 ter bil zaprt med kasnej?o dr?avljansko vojno. ^[7]

Po izpustitvi leta 1924 se je MacBride posvetil ?tudiju prava na Univerzi v Dublinu in nadaljeval z aktivnostmi v IRA. Kmalu zatem se je tudi poro?il s h?erjo vplivnega zalo?nika in potopisca.

Pred vrnitvijo v Dublin leta 1927, kjer je postal direktor IRA-e za obve??evalne dejavnosti, je imel za sabo nekaj let izku?enj iz novinarstva v Parizu in Londonu. Kmalu po vrnitvi je bil obto?en umora irskega politika, ki je bil ubit pred svojim domovanjem. MacBride je dokazal, da ni mogel opraviti kaznivega dejanja, imel je tudi zanesljive pri?e, a je bil vseeno aretiran kot subverziven element in tako prebil nekaj ?asa v zaporu kot obsojenec. ^[8]

Proti koncu dvajsetih letih 20. stoletja se je IRA vidno politi?no preuredila in izrazito nacionalisti?no gibanje je postalo politi?na sila razli?nih dru?benih skupin. Najbolj urejena sredina Fianna Fail je bila opazno desna v sestavi, zato so si nekateri ?lani organizacije prizadevali oblikovati levico. MacBride je sodeloval pri oblikovanju socialisti?nega gibanja Saor Eire (≫Svobodna Irska≪), leta 1931. ?eprav je bila zunaj voja?ke organizacije, je bila Saor Eire skupaj z IRA razgla?ena za nezakonito. Organizacija se je borila proti kapitalizmu ban?nih in drugih angle?kih predstavnikov kapitala in tako skrbela za dobrobit socialnih primerov, kmetov. MacBride je bil v tem obdobju glavna tar?a britanskih varnostnih sil. ^[9]

Leta 1936 je nadomestil na?elnika ?taba IRA, a je opravljal delo v razmeroma neurejenem obdobju. Leto kasneje se je posvetil odvetni?kem poklicu. Po uvedbi irske ustave je prekinil povezave z IRA, a je pogosto zastopal politi?ne zapornike. Pomembno je njegovo prizadevanje za izbolj?ave razmer v zaporih. ^[10]

Clann na Poblachta [ uredi | uredi kodo ]

V letu 1946 MacBride pomaga pri ustanovitvi republikanske socialisti?ne stranke Clann na Poblachta. Stranka ni bila izrazito uspe?na na volitvah, a je MacBride leta 1948 uspe?no pristopil k povojni irski vladi kot zunanji minister. V tej vlogi je sodeloval pri pripravi Evropske konvencije o ?lovekovih pravicah . Bil je tudi predsednik Odbora Ministrov Sveta Evrope od leta 1949 do 1950 in je bil priznan za klju?no silo pri sprejetju te konvencije, ki je bila kon?no podpisana v Rimu 4. novembra 1950. Leta 1950 je bil predsednik Sveta zunanjih ministrov Sveta Evrope in podpredsednik Organizacije za evropsko ekonomsko sodelovanje (OEEC, kasneje OECD ) v letih 1948-51. Bil je klju?na osebnost pri irski zavrnitvi ?lanstva v zvezi NATO . ^[11]

V ?asu njegovega mandata se je Irska tudi odlo?ila, da bo 18. aprila 1949 zapustila Commonwealth narodov britanskega imperija.

Stranka Clann na Poblachta je ?e leta 1951 izgubljala volilni izid. MacBride je do leta 1954 ohranil polo?aj, a kasneje tudi ob kandidiranju ni uspe?en kandidat. Leta 1983 se je ponudil za kandidata za predsednika dr?ave, a ni zbral dovolj podpore za vlogo kandidature in je ?e pred tem odstopil. ?e pred tem je kon?al z aktivnim udejstvovanjem v politiki, namesto ?esar je deloval kot odvetnik.

Mednarodna politika [ uredi | uredi kodo ]

MacBride je bil pomemben ?len mednarodne uveljavitve Amnesty International (prej se je imenovala le Amnesty) in je slu?il kot predsednik prvega ustanovnega mednarodnega odbora. Bil je generalni sekretar Mednarodne komisije pravnikov v obdobju 1963 do 1971, kjer je veljal za pomembnega reformista organizacije. Po tem je bil izvoljen na vodilne polo?aje (1968-1974) in kasneje 1974-1985 v  Mednarodnem mirovnem biroju v ?enevi. Bil je tudi podpredsednik Organizacije za evropsko ekonomsko sodelovanje in Predsednik Odbora ministrov Sveta Evrope. ^[12]

Sodeloval je pri pisanju ustave Organizacije afri?ke enotnosti (OAE) in tudi pri pisanju prve ustave Gane (prva angle?ka kolonija v Afriki, ki je dosegla neodvisnost), ki je veljala devet let do voja?kega udara leta 1966.

Najprej viden lokalni politik je pomembno napredoval in sodeloval v razli?nih pomembnih mednarodnih organizacijah 20. stoletja, vklju?no z Zdru?enimi Narodi, Svetom Evrope in Amnesty International . Prejel je Nobelovo nagrado za mir leta 1974, Leninovo nagrado za mir za obdobje 1975-1976 in UNESCO Srebrno medaljo za slu?enje ciljem organizacije iz leta 1980.

Organizacija zdru?enih narodov [ uredi | uredi kodo ]

Sean MacBride je v organizaciji Zdru?enih narodov veljal za izredno pomembno osebnost, ki je zavzemala naslednje funkcije:

• Pomo?nik Generalnega Sekretarja OZN
• Predsednik Generalne Skup??ine
• Visoki Komisar za begunce
• Visoki Komisar za ?lovekove pravice
• Visoki Komisar za Namibijo
• Predsednik Unescove Mednarodne komisije za komunikacijske te?ave, ki je sestavila odmevno MacBrideovo poro?ilo iz leta 1980.

Zasebno ?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Bil je navdu?en ljubitelj pankeltskega gibanja . Na svoj rojstni dan se je poro?il s Catalino Bulfin, ki je z njim delila politi?no strast in prepri?anja. Proti koncu ?ivljenja je veliko ?asa prebil v Parizu v domu svoje matere. Celo ?ivljenje je ohranil mehko izgovorjavo in skromno vedenje.

Sean MacBride je umrl v Dublinu 15. januarja 1988, enajst dni pred svojim 84. rojstnim dnem. Pokopan je na pokopali??u Glasnevin, v preprostem grobu z mamo, sinom in ?eno, ki je umrla leta 1976.

Opombe [ uredi | uredi kodo ]

Viri [ uredi | uredi kodo ]

• Jordan, Anthony J. (1993). Sean MacBride: A biography . Dublin: Blackwater Press. str.  26 ?35. ISBN   0-86121-453-6 .