한국   대만   중국   일본 
Santiago Ramon y Cajal - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Santiago Ramon y Cajal

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Santiago Ramon y Cajal
Portret
Portret
Rojstvo Santiago Ramon y Cajal
1. maj 1852 ( {{padleft:1852|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:1|2|0}} ) [1] [2] […]
Petilla de Aragon [d] , Navarra [d] [4] [5]
Smrt 17. oktober 1934 ( {{padleft:1934|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:17|2|0}} ) [6] [7] […] (82 let)
Madrid [8] [9] [5]
Bivali??e ?panija , Kuba
Podro?ja histologija , nevrologija
Poznan po raziskavah ?iv?nega sistema
Pomembne nagrade Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (1906)
Podpis

Santiago Ramon y Cajal , ?panski histolog in zdravnik , * 1. maj 1852 , Petilla de Aragon , ?panija , † 17. oktober 1934 , Madrid , ?panija .

Mladost in slu?enje na Kubi [ uredi | uredi kodo ]

Ramon y Cajal je imel tako kot Camillo Golgi , italijanski histolog, o?eta v zdravstvu, vendar sprva ni kazalo, da bo nadaljeval dru?insko tradicijo in ?ele po uspe?ni vajenski dobi pri brivcu ter ?evljarju je imel mo?nost za ?tudij medicine .

Ko je leta 1873 kon?al ?tudij in slu?il eno leto na Kubi , ki je bila tedaj ?panska posest, je leta 1877 postal profesor anatomije na Univerzi v Zaragozi . Vmes so ga mu?ile resne bolezni, na Kubi malarija , doma v ?paniji pa tuberkuloza .

Raziskave ?iv?nega sistema [ uredi | uredi kodo ]

Leta 1880 se je nau?il Golgijevega barvanja, ga izbolj?al in za?el raziskovati ?iv?ni sistem . Do leta 1889 je odkril zvezo med celicami sive mo?ganovine in hrbtnega mozga ter prikazal izredno zamotanost ?iv?nega sistema. Prav tako je odkril sestavo o?esne mre?nice . Postavil je teorijo nevronov , v kateri je izjavil, da ?iv?ni sistem sestoji zgolj iz ?iv?nih celic oz. nevronov in njihovih izrastkov, aksonov . To je bilo v nasprotju z Golgijevimi trditvami in ta mu je tudi nasprotoval.

Leta 1889 je Ramon y Cajal na znanstvenem sestanku v Nem?iji prikazal Golgijevo barvanje, ki ga je izbolj?al. Dosegel je podporo Kollikerje , ?vicarskega anatoma in fiziologa , ter Waldeyerja , nem?kega anatoma. Z Golgijem si je leta 1906 razdelil Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino .

Leta 1922 je ?el v pokoj, leta 1934 pa je umrl v starosti 82 let. V svojem ?ivljenju je objavil prek 100 znanstvenih del v ?panskem , nem?kem in francoskem jeziku.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Literatura [ uredi | uredi kodo ]