Santiago Ramon y Cajal
,
?panski
histolog
in
zdravnik
, *
1. maj
1852
,
Petilla de Aragon
,
?panija
, †
17. oktober
1934
,
Madrid
,
?panija
.
Mladost in slu?enje na Kubi
[
uredi
|
uredi kodo
]
Ramon y Cajal je imel tako kot
Camillo Golgi
,
italijanski
histolog, o?eta v zdravstvu, vendar sprva ni kazalo, da bo nadaljeval dru?insko tradicijo in ?ele po uspe?ni vajenski dobi pri brivcu ter ?evljarju je imel mo?nost za ?tudij
medicine
.
Ko je leta 1873 kon?al ?tudij in slu?il eno leto na
Kubi
, ki je bila tedaj ?panska posest, je leta 1877 postal profesor
anatomije
na
Univerzi v Zaragozi
. Vmes so ga mu?ile resne bolezni, na Kubi
malarija
, doma v ?paniji pa
tuberkuloza
.
Raziskave ?iv?nega sistema
[
uredi
|
uredi kodo
]
Leta 1880 se je nau?il Golgijevega barvanja, ga izbolj?al in za?el raziskovati
?iv?ni sistem
. Do leta 1889 je odkril zvezo med
celicami
sive mo?ganovine
in
hrbtnega mozga
ter prikazal izredno zamotanost ?iv?nega sistema. Prav tako je odkril sestavo o?esne
mre?nice
. Postavil je teorijo
nevronov
, v kateri je izjavil, da ?iv?ni sistem sestoji zgolj iz ?iv?nih celic oz. nevronov in njihovih izrastkov,
aksonov
. To je bilo v nasprotju z Golgijevimi trditvami in ta mu je tudi nasprotoval.
Leta 1889 je Ramon y Cajal na znanstvenem sestanku v
Nem?iji
prikazal Golgijevo barvanje, ki ga je izbolj?al. Dosegel je podporo
Kollikerje
,
?vicarskega
anatoma
in
fiziologa
, ter
Waldeyerja
,
nem?kega
anatoma. Z Golgijem si je leta 1906 razdelil
Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino
.
Leta 1922 je ?el v pokoj, leta 1934 pa je umrl v starosti 82 let. V svojem ?ivljenju je objavil prek 100 znanstvenih del v
?panskem
,
nem?kem
in
francoskem
jeziku.
|
---|
1901?1925
| |
---|
1926?1950
| |
---|
1951?1975
| |
---|
1976?2000
| |
---|
od 2001
| |
---|
|
|
---|
Splo?no
| |
---|
Narodne knji?nice
| |
---|
In?tituti za umetnostno raziskovanje
| |
---|
Biografski slovarji
| |
---|
Znanstvene podatkovne baze
| |
---|
Drugo
| |
---|