한국   대만   중국   일본 
Sanherib - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Sanherib

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sanherib
Kralj Asirije, Babilonije, Akada in Sumerije
???? ????? ???? ???? ?????
Malk? d-????r w-B???l w-Akkad w-??m?r
Sanherib med babilonsko vojno, relief iz njegove palače v Ninivah
Sanherib med babilonsko vojno, relief iz njegove pala?e v Ninivah
Vladanje 705?681 pr. n. ?t.
Predhodnik Sargon II.
Naslednik Asarhadon
Rojstvo cca. 745 pr. n. ?t.
Nimrud , Novoasirski imperij [d]
Smrt 20. oktober 681 pr. n. ?t.
Ninive , Novoasirski imperij [d]
Zakonec Ta?m?tu-?arrat
Naq?'?/Zak?tu
Potomci A?ur-nadin-?umi
A??ur-il?-mubalissu
Arda-Muli??i (Adrammeleh)
A??ur-?umu-u?ab?i
Nergal-MU-...
Nabu-?arru-u?ur (?arezer)
A??ur-a?a-iddina (Esarhadon)
Vladarska rodbina Sargonidska dinastija
O?e Sargon II.
Mati Ra'?m?

Sanherib ( akadsko Sin-ahh?-er?ba, Sin je nadomestil brate, sirsko ???????? , S?n??r??, hebrejsko ???????????, sodobno hebrejsko San??riv, tibersko San??ri?) je bila asirski kralj, ki je vladal od 705 pr. n. ?t. do 681 pr. n. ?t. Znan je predvsem po svojih vojnih pohodih v Babilonijo in Judejo in velikih gradnjah, predvsem v akadski prestolnici Ninive . [1] Leta 681 pr. n. ?t. je bil v nepojasnjenih okoli??inah umorjen. [2] Domnevni morilec je bil njegov starej?i sin, ker je bil za naslednika izbran njegov najmlaj?i sin Asarhadon . [3]

Njegovo vladavino je zaznamovalo stalno re?evanje tako imenovanega ≫babilonskega problema≪ ? nepriznavanja asirske nadoblasti, ki je doseglo vi?ek z uni?enjem Babilona leta 689 pr. n. ?t. [4] Na ve? pohodov se je odpravil tudi v Sirijo , gorato pokrajino vzhodno od Asirije, Anatolijo in proti Arabcem v severnih arabskih pu??avah. [5] Njegovi pohodi v Sirijo so omenjeni v Drugi knjigi kraljev hebrejske Biblije . [6] Sanheribovo smrt so imeli v Babilonu za bo?jo kazen zaradi opusto?enja mesta. [7]

Bil je tudi pomemben graditelj. Med njegovim vladanjem je asirska umetnost dosegla svoj vi?ek. [8] Najbolj znane so gradnje v Ninivah, 50 km dolg kanal za oskrbo mesta z vodo [9] in ≫Pala?a brez primere≪ . Vsebovala je nekaj elementov, ki bi lahko bili prototip legendarnih vise?ih babilonskih vrtov ali celo vrtovi sami. [10]

Novoasirsko cesarstvo 911?612 pr. n. ?t. [ uredi | uredi kodo ]

Karta Novoasirskega cesarstva in njegovega ?irjenja: temo zelene barve je cesarstvo leta 824 pr. n. ?t., svetlo zelene pa leta 671 pr. n. ?t.

Asirija se je za?ela v bronasti dobi kot mestna dr?ava ali majhno kraljestvo v srednjem toku Tigrisa . [11] Na koncu bronaste dobe je kraljestvo razpadlo in se na za?etku ?elezne dobe ponovno ustanovilo pod Tiglat-Pileserjem III. in njegovima sinovoma ?almaneserjem V. in Sargonom II. Slednja sta vladala od 744 do 705 pr. n. ?t. V tem ?asu je Asirija raz?irila svojo oblast na Mezopotamijo , Anatolijo in Sirijo - Palestino . Prestolnica Ninive je bila ena od najbogatej?ih mest anti?nega sveta. [12] [13] Vzpon cesarstva je vzbujal strah in sovra?tvo njegovih sosedov, zlasti Babilonije , Elama in Egipta , in majhnih kraljestev, kakr?na je bila Judeja . Vsaka opazna ?ibkost cesarstva v kak?nem delu dr?ave je zato spro?ila vstajo, najve?krat v Babiloniji. [14] Sanheribova primarna zaposlitev je bilo prav re?evanje tega tako imenovanega ≫babilonskega problema≪. [15]

Babilonski problem [ uredi | uredi kodo ]

Sanheribov stari o?e Tiglat-pileser III. je s svojo proglasitvijo za kralja Babilonije ustvaril dvojno monarhijo, v kateri so bili Babilonci uradno samostojni. Mo?ni lokalni voditelji niso tega nikoli sprejeli. Med njimi je izstopal plemenski poglavar Marduk-apla-iddina (v hebrejski Bibliji Merodah-baladan). Marduk-apla-iddina je Tiglat-pileserju pla?eval davek, ko je njegovega naslednika ?almaneserja V. odstavil in zamenjal Sanheribov o?e Sargon II., pa je izkoristil prilo?nost in se proglasil za kralja Babilonije. Sledilo je trideset let dolgo obdobje zatiranja uporov in porajanja novih. [16]

Sargon je posku?al babilonski problem re?iti s ≫kultiviranjem≪  Babiloncev, Sanherib pa je bil bolj radikalen. Na javno mnenje Babiloncev in dr?avni?ke dol?nosti, ki jih je imel kot babilonski kralj, zlasti med praznovanjem novega leta, se sploh ni oziral. Zanimalo ga je samo vojskovanje, ki je doseglo vi?ek v popolnem uni?enju mesta Babilon leta 689 pr. n. ?t. [17] Uni?il je templje in kipe bogov, razen Mardukovega , katerega je odpeljal v Asirijo. [18] Dogodki so zgrozili tudi Asirce same, ker so babilonske bogove zelo ?astili tudi oni. [19]

Zasedba prestola in vojni pohodi [ uredi | uredi kodo ]

Zasedba prestola [ uredi | uredi kodo ]

Sanherib verjetno ni bil prvorojenec Sargona II. Njegovo ime ka?e, da je bil morda zamenjava za umrle brate, vendar so ga od mladega vzgajali za prestolonaslednika in mu zaupali zahtevne administrativne posle. [20] Za Sanheribovo prvo leto vladanja po o?etovi nepri?akovani smrti v bitki primarni viri navajajao tri razli?ne datume: 705 pr. n. ?t., 704 pr. n. ?t. in 703 pr. n. ?t., kar ka?e, da prenos oblasti ni potekal gladko. [15] Prevzem oblasti so ovirali upori v Siriji-Palestini, kjer so jih podpihovali Egip?ani, ?e bolj resni pa v Babiloniji, kjer je na prestol pri?el Marduk-apla-iddina in zbral veliko vojsko Kaldejcev , Aramejcev , Arabcev in Elamitov . [20]

Vojni pohodi v Mezopotamijo, Sirijo, Izrael in Judejo [ uredi | uredi kodo ]

Sanheribov pohod v Judejo
Del Sanheribovih vojnih pohodov

Obleganje Tel Lahi?a
Datum 701 pr. n. ?t.
Prizori??e
Judeja
Izid Kraljestvo Judeja ostane asirsko vazalno kraljestvo
Udele?enci
Kraljestvo Judeja
s podporo
ku?itskega Egipta 		Novoasirsko cesarstvo
Poveljniki in vodje
Kralj Ezekija
Izaija Ben-Amoc
Eliakim Ben-Hilkia
Joah Ben-Asaf
?ebna
s podporo
Taharke 		Sanherib
Rab?akeh
Rabsaris
Tartan
Mo?
ni znano ve? kot 185.000 vojakov
?rtve in izgube
veliko ubitih,
200.150 Judov izgnanih,
46 utrjenih mest in veliko drugih mest uni?enih [21]

Prvi Sanheribov pohod, ki se je za?el leta 703 pr. n. ?t., je bil uperjen proti Marduk-apla-iddinu. [22] Porazil je upornike in izropal babilonske pala?e, prebivalcem pa je prizanesel. [22] Marduk-apla-iddina je pobegnil. Sanherib je na babilonski prestol instaliral marionetnega kralja Bel-ibnija in v Babiloniji je dve leti vladal mir. [22]

Leta 701 pr. n. ?t. se je Sanherib vrnil na zahod cesarstva, kjer se mu je s podporo Egipta im Marduk-apla-iddina uprl Ezekija Judejski. V upor je bilo vpletenih ve? maj?ih dr?av. Sanherib je Sidon in A?kelon osvojil s silo, druge dr?avice, vklju?no z Biblosom , A?dodom , Amonom, Moabom in Edomom , pa so bile brez upora pripravljene pla?evati davek. Ekron je za pomo? zaprosil Egip?ane, vandar so bili tudi oni pora?eni. Sanherib se je nato obrnil proti Ezekijevi prestolnici Jeruzalem . Za?el ga je oblegati, bli?nja osvojena mesta Ekron , Gazo in A?don pa je izro?il asirskim vazalnim vladarjem. Jeruzalema ni nikoli osvojil. [23] Biblija pravi, da je Jahvejev angel ubil 185.000 asirskih vojakov in prekinil obleganje Jeruzalema. [24] Ezekija je ostal na prestolu kot asirski vladar. [25] Dogodki so z nekaj razlikami opisani v svetopisemski Drugi knjigi Kraljev [24] in asirskih dokumentih.

Leta 699 pr. n. ?t. je Bel-ibnija zaradi nezaupanja ali nekompetentnosti na mestu babilonskega kralja zamenjall Sanheribov najstarej?i sin A?ur-nadin-?umi. [26] Marduk-apla-iddina se je s podporo Elama ?e naprej upiral, zato je Sanherib s feni?anskim ladjevjem odplul po Evfratu navzdol in uni?il elamsko opori??e na obali Perzijskega zaliva . Elamiti so medtem odstavili Marduk-apla-iddino in na babilonski prestol posadili njegovega sina Nergal-u?eziba. [19] Novega kralja so Asirci leta 693 pr. n. ?t. ujeli in odpeljali v Ninive, Sanherib pa je ponovno napadel Elam. Elamski kralj je pobegnil v gore. Sanherib je izropal njegovo kraljestvo, ko se je vra?al domov pa so se Elamiti vrnili v Babilon, ustoli?ili novega kralja Mu?ezib-Marduka in pod njegovim vodstvom spro?ili nov upor. Babilon je leta 689 pr. n. ?t. po dolgem obleganju dokon?no pri?el pod asirsko oblast. Sanherib je babilonski problem re?il s popolnim uni?enjem mesta. [27] Problem v resnici ni bil dokon?no re?en. Leta 612 pr. n. ?t. so Babilonci s svojimi zavezniki oplenili Ninive, kar je pomenilo konec Asirskega cesarstva. [28]

Manj?i pohodi [ uredi | uredi kodo ]

Sanherib je izvedel ve? manj?ih pohodov na mejah cesarstva, s katerimi ni bistveno pove?al svojega ozemlja. Leta 702 pr n. ?t. in 699-697 pr. n. ?t. je ve?krat vdrl v gorate predele vzhodne Asirije. Na enem od njih je pobral davek od Medijcev. Leta 696 in 695 pr. n. ?t. je poslal vojsko v Anatolijo, kjer se je po Sargonovi smrti uprlo nekaj vazalov. Okoli 690 pr. n. ?t. je od?el na pohod v severne arabske pu??ave, osvojil Dumat Al D?andal in ujel arabsko kraljico. [29]

Dr?avna uprava in gradnje [ uredi | uredi kodo ]

Starodavne Ninive, Alain Manesson Mallet (1719): Description de L'Univers

Asirsko cesarstvo je bilo razdeljeno na province. Njihovi guvernerji so bili odgovorni za vzdr?avanje cest in javnih zgradb in izvr?evanje dr?avne politike. Eden od pomembnih elementov te politike so bile masovne deportacije in prezazporeditve prebivalcev, s katerimi so posku?ali kaznovati in prepre?iti upore in ponovno poseliti razseljena ozemlja. Njihov glavni cilj je bilo vzdr?evanje proizvodnje hrane. Od leta 745 pr. n. ?t. do 612 pr. n. ?t. je bilo preseljenih okoli 4,5 milijona prebivalcev, od tega samo med Sanheribovim vladanjem okoli 470.000. [30]

Sanherib je iz Niniv naredil mogo?no mesto z novimi ulicami in trgi in slavno ≫pala?o brez primere≪. Tloris pala?e je meril 503 x 242 m. Imela je najmanj 80 sob. V pala?i so odkrili veliko klinopisnih tablic. Temelji pala?e so bili zgrajeni iz blokov apnenca in blatnih zidakov in visoki 22 m. Vanje je bilo vgrajenih pribli?no 2.680.000 m 3 ali 160 milijonov zidakov. Zidovi pala?e so bili zgrajeni iz blatnih zidakov in visoki 20 m. Nekaj vhodov je bilo okra?enih s kolosalnimi kamnitimi kipi krilatih levov ali bikov s ?love?kimi glavami, te?kimi do 30 ton. Pripeljeli so jih iz 50 km oddaljenih kamnolomov in, verjetno po klan?ini, dvignili 20 m visoko. V pala?i je bilo tudi 3.000 m kamnitih plo?? s plitvimi reliefi , na katerih je bila dokumentiran vsak korak gradnje, tudi lomljenje kamna v kamnolomih in njegov transport z vleki po Tigrisu . Na enem od prizorov je 44 mo?, ki vle?e kolosalen kip. Kipe so dokon?no obdelali potem, ko so bili postavljeni. Ve?ina kipov je tehtala od 9 do 27 ton. [31] [32]

Na zidovih pala?e je bilo veliko prizorov iz bitk, sovra?nikov, nataknjenih na kol, paradirajo?ih vojakov z vojnim plenom in hvalisavih napisov. Na enem od njih je opis osvojitve Babilona: ≫Njegovin prebivalcem, mladim in starim, nisem prizanesel. Njihova trupla so napolnila mestne ulice.≪ O bitki pri Lahi?u je napisal: ≫Ezekija Judejski, ki se ni uklonil moji volji ... njega sem zaprl v njegovo prestolnico Jeruzalem kot pti?a v kletko. Proti njemu sem zgradil okope in vsak, ki je pri?el skozi mestna vrata, je moral pla?ati za njegov zlo?in. Njegova mesta, ki sem jih oplenil, sem odrezal od njihove de?ele.≪ [33]

V tistem ?asu so Ninive merile pribli?no 7 km 2 . V obzidju je bilo petnajst velikih mestnih vrat. Z vodo so se oskrbovale s hribov po osemnajstih dodelanih vodnih kanalih. Na ve? delih sistema so bili zgrajeni akvadukti. V D?ervanu so odkrili akvadukt dolg 65 km. [34] V obzidanem delu mesta je ?ivelo okoli 100.000 ali celo 150.000 prebivalcev, se pravi dvakrat ve? kot v Babilonu. Ninive so bile takrat eno od najve?jih mest na svetu.

Namakan vrt ob Sanheribovi pala?i je bil morda tisti, ki so ga imeli za ≫ babilonske vise?e vrtove ≪. [35]

Smrt [ uredi | uredi kodo ]

Sanheribova stala iz Niniv, Arheolo?ki muzej Istanbul, Tur?ija

Sanherib je bil leta 681 pr. n. ?t. v nepojasnjenih okoli?inah umorjen. [2] Napis njegovega naslednika Asarhadona opisuje, da je Asarhadon na vojnem pohodu izvedel, da se njegovi bratje spopadajo na ulicah Niniv. Z vojsko se je vrnil domov, jih vse porazil in zasedel prestol. [36] Opis ne omenja, da so se spopadli zato, ker je eden od njih ubil svojega o?eta. Umor je omenjen v eni od babilonskih kronik, Bibliji ( Druga knjiga kraljev 19:36-37 , Druga kroni?ka knjiga 32:21 , Izaija 37:36?38 , Tobija 1:21) in kasnej?ih asirskih dokumentih. [3] [36] Njegov umor so zamol?ali verjetno zato, da ne bi destabilizirali dr?ave. [37] Eden od babilonskih zgodovinarjev je zapisal, da je bila njegova smrt bo?ja kazen za zlo?ine, ki jih je zgre?il v Babilonu. [7]

Profesor Simo Parpola je na osnovi fragmentov pisma iz tistega obdobja [38] zaklju?il, da je bil morilec sin Arda-Muli??i, iz Biblije znan kot Adrameleh (2 Kralji 19:37), in da je bil umor posledica niza dogodkov, ki si se za?eli leta 694 pr. n. ?t. [39] Tistega leta so Sanheribovega najstarej?ega sina in kronskega princa A??ur-nadin-sumija ujeli Babilonci in ga odpeljali v Elam, kjer je izginil iz zgodovinskih zapisov. Naslednji najstarej?i sin, Arda-Muli??i, je pri?akoval, da bo on njegov naslednik na seznamu kandidatov. Kraljeva druga ?ena, Nakija Zakitu, je izrabila svoj vpliv na kralja in za naslednika vsilila svojega ?ibkega in bolehnega sina Asarhadona. Sanherib je od vseh svojih podlo?nikov zahteval prisego zvestobe novemu kronskemu princu.

Arda-Muli??i je med vplivnimi dvorjani kljub temu ostal priljubjena oseba. Z leti je Asarhadonova priljubljenost usihala, priljubljenost Arda-Muli??ija in njegovih bratov pa se je krepila. Sanherib je princa Asarhadona zaradi varnosti poslal v zahodne province, Arda-Muli??i pa je za?util, da bi z odlo?nim ukrepom lahko sam pri?el na prestol in je s pomo?jo prista?ev o?eta ubi. Natan?ne okoli??ine umora niso znane. [39]

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ McKenzie 1995, str. 786.
  2. ↑ 2,0 2,1 Cline & Graham 2011, str. 252.
  3. ↑ 3,0 3,1 Grayson 1991, str. 121.
  4. ↑ Grayson 1991, str. 105, 109.
  5. ↑ Grayson 1991, str. 111?113.
  6. ↑ Grabbe 2003, str. 308?309.
  7. ↑ 7,0 7,1 Foster & Foster 2009, str. 123.
  8. ↑ Von Solden 1994, str. 58.
  9. ↑ Von Solden 1994, str. 58,100.
  10. ↑ Foster & Foster 2009, str. 121-123.
  11. ↑ Cline & Graham 2011, str. 37.
  12. ↑ Bertman 2005, str. 57.
  13. ↑ Cline & Graham 2011, str. 40.
  14. ↑ Bertman 2005, str. 40.
  15. ↑ 15,0 15,1 Grayson 1991, str. 105.
  16. ↑ Brinkman 1991, str. 24-32.
  17. ↑ Brinkman 1991, str. 32-37.
  18. ↑ Grayson 1991, str. 118.
  19. ↑ 19,0 19,1 Leick 2009, str. 156.
  20. ↑ 20,0 20,1 Leick 2009, str. 155.
  21. ↑ ≫Sennacherib's Annals≪ . Pridobljeno 1. aprila 2018 .
  22. ↑ 22,0 22,1 22,2 Grayson 1991, str. 106.
  23. ↑ Grayson 1991, str. 110.
  24. ↑ 24,0 24,1 2 Kralji 19:35 .
  25. ↑ Grabbe 2003, str. 314.
  26. ↑ Grayson 1991, str. 107-108.
  27. ↑ Grayson 1991, str. 109.
  28. ↑ Oates 1991, str. 180.
  29. ↑ Grayson 1991, str. 111-113.
  30. ↑ Cline & Graham 2011, str. 50.
  31. ↑ Von Solden 1994, str. 58,100.
  32. ↑ Foster & Foster 2009, str. 121-123.
  33. ↑ Cline & Graham 2011, str. 37.
  34. ↑ Bertman 2005, str. 57.
  35. ↑ Stephanie Dalley (2013): The Mystery of the Hanging Garden of Babylon: an elusive world Wonder traced OUP , ISBN 978-0-19-966226-5 .
  36. ↑ 36,0 36,1 Porter 1994, str. 108.
  37. ↑ Porter 1994, str. 108-109.
  38. ↑ Assyrian and Babylonian Letters XI, No.1091 , prevod R. Harper, Chicago, 1911.
  39. ↑ 39,0 39,1 Simo Parpola (1980): The Murderer of Sennacherib , Gateways to Babylon.

Viri [ uredi | uredi kodo ]

  • Bertman, Stephen (2005): Handbook to Life in Ancient Mesopotamia , Oxford University Press.
  • Brinkman, J.A. (1991): Babylonia in the Shadow of Assyria (747-626 B.C.) v Boardman, John; Edwards, I.E.S.: The Cambridge Ancient History, Volume III Part II. , Cambridge University Press.
  • Cline, Eric H.; Graham, Mark W. (2011): Ancient Empires: From Mesopotamia to the Rise of Islam , Cambridge University Press.
  • Dalley, Stephanie (2013): The Mystery of the Hanging Garden of Babylon: An Elusive World Wonder Traced , Oxford University Press.
  • Dalley, Stephanie (1998): The Legacy of Mesopotamia , Oxford University Press.
  • Foster, Benjamin Read; Foster, Karen Polinger (2009): Civilizations of Ancient Iraq , Princeton University Press.
  • Grabbe, Lester (2003): Like a Bird in a Cage: The Invasion of Sennacherib in 701 BCE , A&C Black.
  • Grayson, A.K. (1991): Assyria: Sennacherib and Essarhaddon v Boardman, John; Edwards, I.E.S.: The Cambridge Ancient History , Volume III Part II., Cambridge University Press.
  • Leick, Gwendolyn (2009): Historical Dictionary of Mesopotamia , Scarecrow Press.
  • McCormack, Clifford Mark (2002): Palace and Temple , Walter de Gruyter.
  • McKenzie, John L. (1995): The Dictionary Of The Bible , Simon and Schuster.
  • Oates, Joan (1991): The Fall of Assyria (635?609 BCE) v Boardman, John; Edwards, I.E.S.: The Cambridge Ancient History, Volume III Part II. , Cambridge University Press.
  • Porter, Barbara Nevling (1994): Images, Power, and Politics , American Philosophical Society.
  • Russell, John Malcolm (1991): Sennacherib's "Palace Without Rival" at Nineveh , University of Chicago Press.
  • Von Soden, Wolfram (1994): The Ancient Orient: An Introduction to the Study of the Ancient Near East , Eerdmans.
Sanherib
Sargonska dinastija
Rojen: okoli 740. pr. n. ?t. 681 pr. n. ?t.
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Sargon II. 		Kralj Babilonije
705 ? 703 pr. n. ?t. 		Naslednik: 
Marduk-zakir-?umi II.
Kralj Asirije
705 ? 681 pr. n. ?t. 		Naslednik: 
Asarhadon
Predhodnik: 
Mu?ezib-Marduk 		Kralj Babilonije
689?681 pr. n. ?t. 		Naslednik: 
Asarhadon
Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sanherib&oldid=6149684 ≪