Samostan Montserrat v
Kataloniji
,
?panija
Samostan
svetega Nila
na
Stolbnjem otoku
na
jezeru Seliger
blizu kraja
Osta?kov
, okrog
1910
Samostan
je
ustanova posve?enega ?ivljenja
. Tja se umaknejo posamezniki in posameznice, da bi svoje ?ivljenje posvetili nekemu vi?jemu cilju (npr.
Bogu
). Zaobljuba ?istosti oziroma zaveza k spolni vzdr?nosti (
celibat
) je po navadi del tovrstnega ?ivljenja - tudi zato so samostani deljeni na
mo?ke
in
?enske
. Razli?na poslanstva samostanskih skupnosti, njihove specifi?ne potrebe in seveda
naravno
ter
kulturno
okolje vplivajo tudi na
arhitekturo
samostana. Vselej pa samostani nudijo prostore za bivanje
redovnikov/redovnic
in prostore, kjer le-ti opravljajo svoje poslanstvo.
V skladu z zgoraj omenjeno trditvijo, da na?in ?ivljenja redovne skupnosti neposredno vpliva tudi na samo arhitekturno zasnovo samostana, je za razumevanje slednje treba poznati vsaj osnove na?ina ?ivljenja
menihov
in nun. ?e poznamo razliko med
pu??avniki
in
cenobiti
, la?je razumemo razli?ne zasnove samostanov enih in drugih. Velja omeniti, da pu??avni?ki menihi samostana na?eloma ne potrebujejo, saj je njihovo ?ivljenje v osami pro? od ljudi, kljub temu pa obstajajo primeri skupin pu??avni?kih menihov, ki so sicer ?iveli vsak v svoji hi?i, oddaljeni od drugih, sobotno in nedeljsko
bogoslu?je
pa so opravljali na skupnem mestu. Ta zgled so na neki na?in obudili
kartuzijani
, a o tem malo kasneje. Drugi, pogostej?i na?in ?ivljenja v samostanu je ti. cenobitski ali cenobiti?ni (iz
gr.
Koinos bios
= skupno ?ivljenje), pri katerem redovniki ali redovnice bivajo pod eno streho, skupaj delajo, jedo in
molijo
. Pomembna dejavnika sta ?e poslanstvo samostanske skupnosti (npr.
izobra?evanje
, du?no pastirstvo, molitev, ?tudij, skrb za uboge...) in vpra?anje na?ina pre?ivljanja samostana (samostani, ki se pre?ivljajo npr. z obdelovanjem zemlje, potrebujejo prostore za shranjevanje opreme, orodja, pridelka itd.).
Samostan (≫klo?ter≪, lat.
claustrum
'nedostopno') je nastal po prizadevanju
Benedikta iz Nursije
(519,
Monte Cassino
) in drugih ustanoviteljev redov. ?eleli so meni?ko pu??avni?ko ?ivljenje nadomestiti s skupnostjo menihov, ki bi ?iveli po strogih pravilih. Po hodnikih
kri?nega hodnika
, ?tirikotnega odprtega dvori??a z vodnjakom (
tonzura
), ki se je razvil iz
peristila
helenisti?ne
stanovanjske zgradbe, so izvajali procesije s kri?em. Ob njem pa so bili:
kapiteljska dvorana
(zbornica, pogosto ob cerkvi),
refektorij
(jedilnica) - pri nem?kem vite?kem redu imenovana
remter
,
parlatorij
(govorilnica), v zgornjem nadstropju pa
dormitorij
(spalnica) in
klavzure
(meni?ke celice). V samostanu je bila obi?ajno tudi
knji?nica
(
biblioteka
).
Benediktinci so navadno gradili po hribih, cistercijani pa po dolinah (po letu 1100), saj so svoje delo videli tudi v du?ebri?ni?tvu. Njihovi samostani se imenujejo
kartuzije
. Nem?ki vite?ki red je od 13. st. dalje gradil samostanske gradove. Celostno gra??insko zasnovo pa imajo tudi baro?ni samostani.
Samostani katoli?kih cerkvenih redov
[
uredi
|
uredi kodo
]
Ve?ina samostanov
katoli?kih
redov
je cenobitskega zna?aja in ima zna?ilno zasnovo, pri kateri se okoli osrednjega prostora v samostanu ali ti. kri?nega hodnika nizajo najosnovnej?i prostori samostana in
cerkev
(
ecclesia
), ki le?i obi?ajno na severni ali ju?ni strani. Kri?ni hodnik je osrednji prostor tudi po pomenu, saj se v njem odvijajo procesije ipd. Dostop do posameznih prostorov v samostanu je lahko omejen, v tem primeru re?emo, da je neki prostor v
klavzuri
. Pravila klavzure obstajajo v razli?nih oblikah in obsegih, ki se razlikujejo od reda do reda. Najosnovnej?e pravilo se nana?a na prepoved vstopa mo?kemu v klavzurni del ?enskega samostana in obratno, prepoved vstopa ?enski v klavzurni del mo?kega samostana. Klavzura pa lahko obsega denimo samo spalnice, jedilnico in knji?nico ali pa prej na?tete prostore in ?e cerkev ali pa celoten samostan. Klavzuro urejajo vsakokratna
redovna pravila
. Kot pri vseh pravilih tudi tu obstajajo izjeme (npr. obisk zdravnice pri hudo bolnemu menihu v njegovi sobi). Klavzura pa je vendarle ?ir?i pojem - poleg tega da omejuje gibanje svetnih ljudi po samostanu, omejuje tudi gibanje menihov zunaj njega. V nekaterih redovih (kot npr. pri kartuzijanih) pa poleg zunanje klavzure, ki omejuje fizi?no gibanje telesa, poznajo ?e notranjo klavzuro, ki omejuje prosto gibanje duha - prepoveduje namre? dostop menihom do dolo?ene literature, nerelevantnih informacij posvetnega zna?aja, govoric, stikov s posvetnimi ljudmi idr., kar bi lahko kalilo notranji mir.
Kartuzijanska posebnost pa se?e dlje od pravil klavzure, in sicer vpeljuje povsem druga?en na?in sobivanja redovnikov. Kartuzijanski samostani so namre? dom skupnostim samotarjev. Kakor se sprva sli?i nemogo?e, pa vendar dr?i - v kartuziji bivajo menihi-pu??avniki, saj so celo njihovi stiki s sobrati strogo omejeni. Ve?ino ?asa prebijejo vsak v svoji
meni?ki celici
(tj. majhni dvonadstropni hi?ici, kjer je v prvem nadstropju delovni prostor, v drugem pa zasebni prostor za molitev in sobica za spanje ter obedovanje), sre?ujejo pa se le na skupnih molitvah, nedeljskih in prazni?nih kosilih ter tedenskih sprehodih. Tak na?in bivanja postavlja povsem druga?ne zahteve tudi glede arhitekturne zasnove kartuzij. Poleg ve?ine prostorov tipi?nega cenobiti?nega samostana vpeljuje ?e ti. veliki
kri?ni hodnik
, ki je edinstven za kartuzije in okoli katerega so nanizane posamezne meni?ke celice, med katerimi stojijo pripadajo?i obzidani vrti?ki, kjer menihi gojijo zelenjavo, trto, ro?e, zeli??a ali kaj drugega in kjer premi?ljujejo, molijo in meditirajo. Posebnosti gradnje se nana?ajo ?e na druge podrobnosti, ki jih literatura podrobno obdela.
Vsekakor pa je ve?ina redov s?asoma razvila vsaj nekaj posebnosti gradnje samostanov, zato se govori tudi o
benediktinski
,
cistercijanski
, kartuzijanski ipd.
arhitekturi
.
- Wilfried Koch, Umetnost stavbarstva, MK 1999, ISBN 86.11-14124-5L