Samoglasnik
ali
vokal
je v
jezikoslovju
glas
, za katerega tvorbo je zna?ilna najve?ja odprtost govorne cevi v primerjavi z
zvo?nikom
in
nezvo?nikom
.
Izgovorimo ga lahko samega, samostojno ? v nasprotju s
soglasnikom
, ki ga lahko izgovorimo le skupaj s ?e enim glasom (samoglasnikom).
Po ?tevilu samoglasnikov je sloven??ina uvr??ena med srednje bogate jezike. Inuktitu??ina, jezik Inuitov, pozna le tri samoglasnike,
/i/
,
/a/
in
/u/
. Najbogatej?i s samoglasniki je jezik !xu~, ki ga govorijo prebivalci pu??ave Kalahari iz ljudstva Kojsancev, ki ima kar 24 samoglasnikov.
Slovenski
standardni jezik
ima osem samoglasnikov
/a/
,
/e/
,
/?/
,
/?/
,
/i/
,
/o/
,
/?/
,
/u/
. Ozki e in o ozna?ujemo z malima tiskanima ?rkama, ?iroki e z
?
, ?iroki o z
?
, znak
?
pa je uporabljen za
polglasnik
.
V
slovenski abecedi
so samoglasniki predstavljeni z naslednjimi
?rkami
:
A
,
E
,
I
,
O
in
U
, polglasnik pa je lahko zapisan tudi samo z
R
.
Samoglasnik je v slovenskem jeziku
zlogotvorni
glas.
Samoglasniki so glasovi najve?je odprtostne stopnje in jih glede na dvig
jezi?ne
ploskve in tonskost razvr??amo na visoke in razpr?ene (
i
in
u
), sredinske (obe vrsti
e
-ja in
o
-ja ter polglasnik) in nizke (
a
). Glede na del
neba
, kateremu se jezi?na ploskev najbolj pribli?a, pa lo?imo sprednje (
i
in oba
e
-ja), srednje (
a
in polglasnik) ter zadnje samoglasnike (oba
o
-ja in
u
).
[1]
Klasi?ni samoglasni?ki model sloven??ine, ki ga je uveljavil
Topori?i?
, razdeli samoglasnike v tri samoglasni?ke trikotnike, in sicer glede na to, ali so dolgi/kratki in ali so nagla?eni/nenagla?eni. Prvi samoglasni?ki trikotnik obsega nagla?ene in dolge samoglasnike, drugi nagla?ene in kratke samoglasnike, tretji pa nenagla?ene in kratke samoglasnike. Velja namre?, da so nenagla?eni samoglasniki lahko samo kratki.
[2]
Omenjeni tri samoglasni?ki sestavi zajemajo naslednje samoglasnike
[1]
:
1. Nagla?eni in dolgi:
i
,
e
,
e
,
a
,
o
,
o
,
u
2. Nagla?eni in kratki:
i
,
e
,
a
,
?`
,
o
,
u
3. Nenagla?eni in kratki:
i
,
e
,
a
,
?
,
o
,
u