한국   대만   중국   일본 
Saintes - Wikipedija, prosta enciklopedija Pojdi na vsebino

Saintes

Saintes
Lega
Zemljevid
Saintes se nahaja v Francija
Saintes
Saintes se nahaja v Nova Akvitanija
Saintes
45°44′43″N 0°38′4″W  /  45.74528°N 0.63444°W  / 45.74528; -0.63444
Dr?ava Francija
Regija Nova Akvitanija
Departma Charente-Maritime
Okro?je Saintes
Kanton Saintes-Sever
Saintes-Vzhod
Saintes-Zahod
Interkomunaliteta Aglomeracijska skupnost
Pays Santon
Upravljanje
 ? ?upan (2008-2008) Jean Rouger
Povr?ina
1
45,55 km 2
Prebivalstvo
  (1 januar 2021) [1]
25.518
 ? Gostota 560 preb./km 2
?asovni pas UTC+01:00 ( CET )
 ?  Poletni UTC+02:00 ( CEST )
INSEE / Po?tna ?tevilka
17415 /17100
Nadmorska vi?ina 2?81 m
(povp. 47 m)
1 Podatki francoske zemlji?ke knjige, ki ne vklju?ujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km 2 in re?nih estuarijev.
Sodni?ka pala?a

Saintes ( saintongeais Sente ) je mesto in ob?ina v zahodni francoski regiji Poitou-Charentes , podprefektura departmaja Charente-Maritime . Leta 2007 je mesto imelo 26.401 prebivalca.

Geografija [ uredi | uredi kodo ]

Kraj le?i v pokrajini Saintonge ob reki Charente med La Rochelle in Bordeauxom .

Uprava [ uredi | uredi kodo ]

Saintes je sede? treh kantonov:

Kraj je tudi sede? okro?ja, poleg njegovih sestavljenega ?e iz kantonov Burie , Cozes , Gemozac , Pons , Saint-Porchaire in Saujon s 108.989 prebivalci.

Zgodovina [ uredi | uredi kodo ]

Kraj je bil ustanovljen okoli leta 20 pr. n. ?t. pod imenom Mediolanum Santonum . Po nekaterih ocenah naj bi naselbina tedaj imela pribli?no 15.000 prebivalcev, njene meje pa naj bi bile skoraj identi?ne sedanji meji kraja.

Saintes je bil glavno mesto nekdanje province Saintonge . V letu 1242, med Sainton?ko vojno je bil prizori??e obleganja francoske vojske.

V ?asu verskih vojn je bil pogosto na udaru vsled ?tevilnih protestantov, ki so naseljevali to ozemlje.

Z letom 1730 se je za Saintes za?elo novo obdobje, ko je po izgradnji Hotel du Marquis de Monconseil do?ivel ?tevilne spremembe v naravi.

V zgodnjem obdobju francoske revolucije je postal politi?na baza jakobinskega revolucionarja Andreja Antoina Bernarda , njegovega predstavnika v Zakonodajnem zboru 1791-92 in Narodnem zboru 1792-95, soodgovornega za vladavino terorja.

Zanimivosti [ uredi | uredi kodo ]

Germanikov slavolok
Rimski amfiteater
  • Slavolok zmage - Germanikov slavolok - je bil zgrajen na vhodu na most, kjer je pre?kala reko Charente glavna rimska cesta. Most je bil leta 1843 poru?en, slavolok pa prestavljen na sedanje mesto ob bregu reke.
  • ru?evine rimskega amfiteatra na levem bregu reke v bli?ini samega vrha hriba, na katerem je bila naselbina zgrajena,
  • ostanki toplic iz 1. stoletja, z akveduktom ,
  • delci okopa iz 3. stoletja na trgu Place des Recollets ,
  • opatija Abbaye-aux-Dames ,
  • katedrala sv. Petra ,
  • cerkev Eglise Saint-Eutrope ,
  • arheolo?ki muzej,
  • Musee du Presidial ,
  • Musee de l'Echevinage .

Pobratena mesta [ uredi | uredi kodo ]

Glej tudi [ uredi | uredi kodo ]

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

  1. ≫Populations legales 2016≪ . Nacionalni in?titut za statisti?ne in gospodarske raziskave . Pridobljeno 25. aprila 2019 .