Rop je tatvina pri kateri kriminalec uporabi silo ali gro?njo.

Delitve [ uredi | uredi kodo ]

V kriminalistiki se ropi delijo glede na objekte, v katerih se rop zgodi in glede na ?rtev . Tako se ropi delijo na:

• ban?ni rop
• po?tni rop
• cestni (uli?ni) rop
• rop menjalnice
• rop bencinske ?rpalke
• rop taksista
• rop lokala ali prodajalne
• stanovanjski rop

Ve?ina ropov je skrbno na?rtovanih, predvsem ropi, kjer je predvideni plen velik. Tu gre predvsem za ban?ne, po?tne in rope menjalnic. Kljub temu pa so tudi na videz nena?rtovani ropi, kot na primer cestni ropi, nevarni, saj je storilec pogosto pripravljen uporabiti silo, da pride do plena. Cestni ropi so dru?beno nevarni tudi zato, ker pri prebivalcih zmanj?ujejo ob?utek varnosti , ?rtev pa ni le materialno o?kodovana, temve? tudi du?evno.

Ve?ja verjetnost, da bo storilec prijet je tam, kjer se ropar zadr?uje dlje ?asa in tako pusti za sabo ve? sledi . Tukaj gre predvsem za rope stanovanj, kjer mora ropar plen poiskati. Pri tem namre? pu??a za sabo tak?ne in druga?ne sledi, ki jih policisti z razli?nimi metodami uporabijo pri iskanju storilca.

Osebnost roparja [ uredi | uredi kodo ]

V preteklosti so bili roparji precej druga?ni od dana?njih. Posledica modernizacije so vse bolj domiselno izdelani na?rti za rop in tudi hitrost izvedbe. Sodobni roparji morajo zaradi prisotnosti video nadzora uporabljati veliko bolj domiselne na?ine maskiranja in biti bolj pozorni na naprave ( alarme , sisteme za samodejno zapiranje, naprave za prepoznavanje obraznih potez, ...) in metode, ki jih uporablja policija pri iskanju storilcev teh kaznivih dejanj. Dana?nji roparji imajo pogosto za sabo bogato ≫kriminalno ?olo≪, ve?ina od njih pa izhaja iz okolja, kjer je kriminal prisoten na vsakem koraku.

Sodobni roparji dajejo tako prednost denarju pred predmeti pri izbiri plena, saj je denar te?je izsledljiv. Pri izvedbi ropa, ki ga lahko izvede en ropar ali ve? roparjev v sostorilstvu, kriminalci le redko govorijo, saj bi jih ?e govor sam lahko izdal. Stopnja nasilja pa je odvisna od temperamenta storilca in psiholo?kega pritiska, ki je nad njim. Dana?nji roparji se redkeje zate?ejo k uporabi strelnega oro?ja , ker je verjetnost, da bo storilec odkrit, z vsakim izstreljenim nabojem ve?ja. Pri tem je pomembno vedeti, da je ropar amater v ve?ini primerov bolj nevaren od roparja specialista , saj se specialist bolj zaveda vseh dejavnikov, ki bi ga utegnili ogroziti.

Kazenski zakonik Republike Slovenije [ uredi | uredi kodo ]

V 213. ?lenu opredeljuje rop:

1. Kdor vzame tujo premi?no stvar z namenom , da si jo protipravno prilasti tako, da uporabi silo zoper kak?no osebo ali ji zagrozi z neposrednim napadom na ?ivljenje ali telo, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
2. ?e je vrednost ukradene stvari velika in je ?lo storilcu za to, da si prilasti stvar take vrednosti, se kaznuje z zaporom najmanj treh let.
3. ?e stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega ?lena dvoje ali ve? oseb, se storilec kaznuje z zaporom najmanj petih let.

Roparska tatvina pa je opredeljena v 214. ?lenu:

1. Kdor je zaloten pri tatvini, pa z namenom, da bi ukradeno stvar obdr?al, uporabi proti komu silo ali mu zagrozi z neposrednim napadom na ?ivljenje ali telo, se kaznuje z zaporom od enega leta do desetih let.
2. ?e je vrednost ukradene stvari velika in je storilcu ?lo za to, da si prilasti stvar take vrednosti, se kaznuje z zaporom najmanj treh let.