Ronald Dworkin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ronald Dworkin
Portret
Rojstvo 11. december 1931 ( {{padleft:1931|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:11|2|0}} ) [1] [2] […]
Providence [d] [4] [5]
Smrt 14. februar 2013 ( {{padleft:2013|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:14|2|0}} ) [1] [2] […] (81 let)
London [5] [6]
Dr?avljanstvo   ZDA
Poklic pravnik , filozof , profesor prava

Ronald Myles Dworkin , ameri?ki politi?ni , pravni filozof in profesor prava , * 11. december 1931 , Providence, Rhode Island , ZDA , † 14. februar 2013 , London, Anglija . Poleg politi?ne in pravne filozofije je bil poznavalec ameri?kega ustavnega prava. Njegova teorija prava, ki interpretira zakone na podlagi moralnih na?el, posebno pravice in po?tenosti, sodi med najbolj vplivne sodobne teorije o pravu.

Akademsko kariero je zaklju?il s pou?evanjem prava in filozofije na Univerzi v New Yorku in kot profesor pravnih znanosti na University College London (UCL). Pred tem je v svoji dolgi karieri med drugim u?il na Yaleu v Connecticutu in na Oxfordu v Angliji, kjer je bil profesor pravnih znanosti in je na tem mestu nasledil Herberta Lionela Harta . Dworkin, ki je zelo veliko prispeval k filozofiji prava kot tudi k politi?ni filozofiji, je leta 2007 prejel mednarodno spominsko nagrado za humanistiko Holberg, ki jo podeljuje norve?ka vlada. To upravi?uje dejstvo, da je bil po raziskavi The Journal of Legal Studies drugi najbolj citiran pravni u?enjak v 20. stoletju, takoj za Richardom Posnerjem .

?ivljenje [ uredi | uredi kodo ]

Zgodnje ?ivljenje in izobrazba [ uredi | uredi kodo ]

Dworkin se je rodil leta 1931 v mestu Worcester v Massachusettsu v ZDA. Bil je sin Madeline in Davida Dworkina. Visoko?olsko izobra?evanje je nadaljeval na Univerzi Harvard v Cambridgeu, Massachusetts in na kolid?u Magdalen v Oxfordu, kjer ?tudiral pri angle?kem poznavalcu anglosaksonskega prava Rupertom Crossom . Ko je Dworkin opravil zaklju?ne izpite na Oxfordu, so bili ocenjevalci tako navdu?eni nad njegovim pisanjem, da so jih dali v branje samemu katedre Herbertu Lionelu Hartu . Dworkin je nato nadaljeval ?tudij prava na Harvardu in posledi?no postal pripravnik pri sodniku in pravnemu filozofu Learnedu Handu , ki je Dworkina ozna?il kot najbolj?ega referenta, ki ga je kdajkoli zaposlil.

Kariera [ uredi | uredi kodo ]

Po pripravni?tvu pri Handu je Dworkin dobil prilo?nost za delo referenta pri Felixu Frankfurterju , ki je kot svetovalec takratnega predsednika ZDA Franklina Roosevelta dobil mesto na Vrhovnem sodi??u Zdru?enih dr?av Amerike. Kljub temu pa je Dworkin ponudbo zavrnil in se je raje zaposlil pri odvetni?ki firmi Sullivan&Cromwell v New Yorku. Ko je zapustil pisarno, je postal profesor prava na Yaleu . Leta 1969 je postal glavni profesor pravnih znanosti na University Collegeu v Oxfordu in s tem naledil H. L. A. Harta, ki se je ob svoji upokojitvi osebno zavzel za to, da njegovo mesto zasede prav Dworkin. Tudi na Oxfordu ni ostal dolgo in njegovo naslednje profesorsko mesto je postala University College London . Kasneje je bil tudi profesor prava na pravni fakulteti NYU Law Univerze v New Yorku in profesor filozofije na Univerzi New York. Prav tu je v?asih pou?eval skupaj s Thomasom Naglom . Dworkin je redno prispeval svoje filozofske ?lanke za razli?ne ?asopise. Posebno mesto za njegove kritike in komentarje o pravnem sistemu mu je namenil ?asopis The New York Review of Books , v katerem je Dworkin objavljal tudi nekatere izmed svojih najbolj znanih in pomembnih ?lankov. Prav zaradi velikega ?tevila objavljenih ?lankov nekateri filozofi poudarjajo, da so njegova ?tevilna dela pravzaprav samo zborniki ?lankov, ki so bili ?e objavljeni v revijah in ?asopisih. Med vsemi deli je le ena monografija z naslovom Law's Empire . Tekom svoje kariere je imel kot gostujo?i profesor ?tevilna predavanja na razli?nih univerzah, kjer ni bil redno zaposlen, na primer na Princetonu . Leta 2011, dve leti pred njegovo smrtjo, je sprejel profesuro na New College of Humanities , privatni univerzi v Londonu, kjer je pou?eval do svoje smrti. Umrl je za posledicami levkemije 14. februarja 2013 pri starosti 81 let.

Dru?ina [ uredi | uredi kodo ]

Ko je delal za sodnika Handa, je Dworkin spoznal svojo bodo?o ?eno Betsy Ross. Betsy je bila h?erka uspe?nega Newyor?kega poslovne?a. Kasneje je par dobil dvoj?ici Anthony in Jennifer. Ronald in Betsy sta bila poro?ena od leta 1958 do leta 2000, ko je Betsi umrla za rakom. Dworkin se je kasneje poro?il z Irene Brendel, biv?o ?eno pianista Alfreda Brendella .

Razvoj Dworkinove misli [ uredi | uredi kodo ]

Dworkin je svoje teorije in mi?ljenje na temo teorije prava podajal ve? kakor ?tiri desetletja in v tem ?asu svoje teorije izpopolnjeval, dopolnjeval, ni pa jih nikoli drasti?no spreminjal. V pregledu zgodovine njegovega ustvarjanja se da prepoznati vpra?anja, h katerim se Dworkin nenehno vra?a, odgovore, pri katerih skozi kariero ?e vedno vztraja in motive, ki jih je s?asoma opustil in na podlagi katerih lahko sklepamo, da so se njegove pravne teorije razvijale in spreminjale. Njegovo ustvarjalno pot pa vendarle lahko delimo na dve glavni obdobji ustvarjanja, ki jih ob predgledu Dworkinove literature strokovnjaki s tega podro?ja lahko bolj ali manj jasno razmejijo. Prvo, zgodnej?e obdobje se zaklju?i z objavo knjige Taking Rights Seriously , ki je hkrati tudi osrednje delo v tem obdobju in v katerem strne svoje takratne najpomembnej?e teorije. Drugemu, njegovemu osrednjemu obdobju, ki je natopilo po letu 1977, pa daje ton knjiga Law's Empire . Prvo obdobje se osredoto?i na sodni?ko odlo?anje v te?kih primerih in kritiko diskrecije (prostega odlo?anja sodnikov) v takih primerih. Ponovno odkriva in opozarja na pravna vodila, ki so bila po njegovem mnenju do takrat zapostavljena. V drugem Dworkinovem obdobju se vpra?anjem pozitivizma pridru?ita ?e ameri?ki pravni realizem in ekonomska analiza prava na eni strani ter teorija izvirnega namena na drugi.

Filozofske teorije [ uredi | uredi kodo ]

Dworkina filozofska javnost uvr??a na sredino med dve filozofski smeri, ki se med seboj v veliki meri izklju?ujeta: teorija pozitivnega prava in teorija naravnega prava . Dworkin si je kot eden najve?jih filozofov zadal prav nalogo prese?i napetost med tema dvema skrajnostima. Za?el je oblikovati splo?no teorijo prava, ki bi zdru?ila oba ideala. V sredi??e svojega poskusa ni postavil zakonodajalca, temve? sodnika. Prepri?an je bil namre?, da se pri sodni?kem odlo?anju vlogi pravnega pozitivizma in naturalizmom zamenjata in na podlagi te teorije je dokazoval harmonijo med tema smerema. Kljub temu pa je bi Dworkin eden ve?jih kritikov pozitivizma, filozofske smeri, ki kot zanesljivo podlago spoznanja priznava le neposredno dano (pozitivno), predvsem dano v ?utni zaznavi. Dworkin je teorijo pozitivizma, ki jo je v osnovi zasnoval ?e August Comte , v ve?ji meri zavra?al. Kritiziral je tudi pravni pozitivizem svojega mentorja in kasneje prijatelja H.L.A. Harta, kar je predstavil v eni svojih najbolj znanih knjig Law's Empire . poudarja, da so moralna na?ela ljudi pogosto tudi napa?na, saj so v dolo?enih primerih nekatera kazniva dejanja sprejemljiva. Sodi??a pogosto priredijo interpretacijo zakonov, tako da kar najbolje upravi?ijo svojo odlo?itev. Dworkin poudarja, da bi morale biti vse interpretacije zakona skladne in da bi moral sodnik v vsaki kontroverzni situaciji re?itev najti opirajo? se na zakone. Ti naj bi po Dworkinovem mnenju s pravilno interpretacijo dali samo eno mo?no in pravilno re?itev, ki bo hkrati tudi edina moralno pravilna in bo tako zdru?evala pravni pozitivizem in naturalizem.

Moralno branje ustave [ uredi | uredi kodo ]

Ronald Dworkin je bil oza?en za enega najve?jih zagovornikov zdru?ljivosti presoje ustavnosti z na?eli demokracije. Bil je dolgoletni zagovornik na?ela moralnega branja ustave. Dokaze, ki ka?ejo v njegovo korist in podpirajo njegovo teorijo, je na?el v po njegovem mnenju mo?ni povezavi med moralnim branjem ustave in okrepljeno verzijo presoje ustavnosti v zvezni vladi.

Teorija enakosti [ uredi | uredi kodo ]

Dworkin je v dveh ?lankih in v knjigi z naslovom Souvereign Virtue zagovarjal teorijo, ki jo je poimenoval enakost virov in ki vklju?uje dve teoriji: prvi?, ljudje smo odgovorni za ?ivljenjske odlo?itve, ki jih sprejemamo. Druga predpostavka pa je, da naravne danosti kot sta inteligenca in talent ne bi smele vplivati na razporeditev virov in bogastva v dru?bi. Kot ?e veliko Dworkinovih razprav je tudi ta zasnovana na njegovem prepri?anju, da je vsak ?lovek upravi?en do enake obravnave in polo?aja v dru?bi.

Pozitivna in negativna svoboda [ uredi | uredi kodo ]

V njegovem eseju Do values conflict? A Hedgehogs approach Dworkin navaja, da ni nujno, da si vrednoti svobode in enakosti nasprotujeta. Kritizira idejo, zasnove svobode in predlaga novo, bolj dinami?no obliko svobode, ki jo pojasni s tem, da ?lovek ne more re?i, da je bila njegova svoboda kr?ena, ?e mu je bil prepre?en npr. umor. Torej lahko re?emo, da svoboda ne more biti kr?ena, dokler ni storjenega ni? hudega, kar bi komu ?kodovalo. Kot v francoski revoluciji navaja, da pomeni svoboda delati kar ho?emo, dokler s tem ne kr?imo pravic drugih ljudi.

Najpomembnej?a dela [ uredi | uredi kodo ]

Taking Rights Seriously [ uredi | uredi kodo ]

Taking Rights Seriously je knjiga, ki je iz?la leta 1977 in v kateri je zbranih 13 razprav, ki jih je napisal Dworkin in sicer dve novi ter enajst ?e objavljenih. Nekatere razprave so namenjene strokovnjakom na podro?ju pravne filozofije, nekaj razprav pa je namenjenih tudi ?ir?i javnosti in prav te so bile predhodno objavljene predvsem v ?asopisu The New York Review of Books . V ?lankih, ki stojijo sami zase in jih je mogo?e brati lo?eno Dworkin kritizira pravni pozitivizem in njegovega zagovornika H.L.A. Harta. Prav tako izrazi svoje nasprotovanje utilitarizmu , filozofskemu nazoru, po katerem je osnova in merilo ?lovekovega delovanja in moralnega vrednotenja njegova lastna korist. V razpravah poudari, da pravice posameznika v razmerju do dr?ave obstajajo tudi izven ?e zapisanih zakonov in da je pravica posameznika pomembnej?a od kakr?nih koli interesov ve?ine.

Law's Empire [ uredi | uredi kodo ]

Law's Empire , knjiga, ki je iz?la leta 1986, je Dworkinovo najbolj znano in tudi najbolj citirano delo. V knjigi je razvil teorijo ≫Zakon kot integriteta≪ (Law as integrity) kjer navaja, da je dol?nost sodnikov, da sodne primere razsojajo na na?in, s katerim bodo interpretacije zakonov bolj skladne in med seboj podobne. Rezultat tega bo po mnenju Dworkina samo ena razsodba, ki se bo ?ir?i javnosti zdela moralno upravi?ena in pravilna, tako da ne bo ve? polemik o krivdi obsojenca in regularnosti sodbe. V knjigi je poudaril, da je ameri?ka dru?ba usmerjena k postavki, da zakon obstaja ne samo zato, da bi zagotovil pravi?ne sodne postopke in vnaprej predvidene rezultate sojenj, ampak, kot je zapisano tudi v Ustavi ZDA , predvsem zato, da ima dru?ba koristi od napisanih zakonov. Sodniki so tisti, ki bi morali po Dworkinovem mnenju spodbujati in z njihovimi razsodbami dokazovati enakost med dr?avljani, ki je prav tako zapisana v ameri?ki ustavi. Skupnost bi bila s tem bolj povezana, saj bi ljudje videli, da pravna dr?ava deluje pravilno in moralno nesporno. S tem bi ljudstvo za?elo bolj zaupati v politiko in ljudi, ki vodijo dr?avo.

Ostala dela [ uredi | uredi kodo ]

  • The Philosophy of Law (Oxford Readings in Philosophy). Ed. New York: Oxford University Press, 1977.
  • A Matter of Principle . Cambridge, MA: Harvard University Press, 1985.
  • Philosophical Issues in Senile Dementia . Washington, DC: U.S. Government Printing Office, 1987.
  • A Bill of Rights for Britain . Ann Arbor, MI: University of Michigan Press, 1990.
  • Life's Dominion: An Argument About Abortion, Euthanasia, and Individual Freedom . New York: Alfred A. Knopf, 1993.
  • Freedom's Law: The Moral Reading of the American Constitution . Cambridge, MA: Harvard University Press, 1996.
  • Sovereign Virtue: The Theory and Practice of Equality . Cambridge, MA: Harvard University Press, 2000.
  • A Badly Flawed Election: Debating Bush v. Gore, the Supreme Court, and American Democracy . Ed. New York: New Press, 2002.
  • From Liberal Values to Democratic Transition: Essays in Honor of Janos Kis . Ed. Budapest: Central European University Press, 2004.
  • Justice in Robes. Cambridge, MA: Harvard University Press, 2006.
  • Is Democracy Possible Here? Principles for a New Political Debate . Princeton, NJ: Princeton University Press, 2006.
  • The Supreme Court Phalanx: The Court's New Right-Wing Bloc . New York: New York Review Books, 2008.
  • Justice for Hedgehogs . Cambridge, MA: Harvard University Press, 2011.
  • Religion Without God . Cambridge, MA: Harvard University Press, 2013.

Nagrade [ uredi | uredi kodo ]

Leta 2007 je Dworkin prejel nagrado Holberg International Memorial Prize za svojo teorijo prava, ker je v njej uspel povezati prej dve neusklajeni si stvari, zakon in moralo. Leta 2006 ga je ?tudentska pravna revija univerze New York Annual Survey nagradila s posvetilom na straneh svoje revije. Prav tako ga je leta 2006 pravni raziskovalni in?titut Mehi?ke univerze po?astil z mednarodno nagrado za pravne raziskave Dr. Hector Fix-Zamudio . Dworkin je v svoji karieri prejel veliko ?tevilo ?astnih doktoratov razli?nih univerz ?irom sveta. Leta 2000 mu je podelila ?astni doktorat Univerza Pensilvanija. Prav tako je prejel ?astni doktorat leta 2009 in sicer od Harvardske univerze in ?astni doktorat Univerze v Buenos Airesu, za njegovo neomajno prizadevanje za ??itenje zakona, demokracije in ?lovekovih pravic. Novembra leta 2012 je prejel nagrado Balzan , ki mu jo je v Rimu podelil italijanski predsednik. Bil je tudi ?astni ?lan Queens Counsel , skupine elitnih pravnih strokovnjakov njenega Veli?anstva, ki imajo na sojenjih, na katerih prisostvujejo, pravico sedeti znotraj delovnega prostora v sodni dvorani, v tako imenovanem “prostoru za ograjo”.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

  1. ↑ 1,0 1,1 Record #118844768 // Gemeinsame Normdatei ? 2012?2016.
  2. ↑ 2,0 2,1 data.bnf.fr : platforma za odprte podatke ? 2011.
  3. ↑ 3,0 3,1 SNAC ? 2010.
  4. ↑ 5,0 5,1 Normativna kontrola Kongresne knji?nice ? Library of Congress .

Viri [ uredi | uredi kodo ]

Pridobljeno iz ≫ https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ronald_Dworkin&oldid=5738363 ≪