Najbolj spokojna hi?a Braganca
(
portugalsko
Serenissima Casa de Braganca
), znana tudi kot
Brigantinska dinastija
(
dinastia Brigantina
), je rodbina cesarjev, kraljev, princev in vojvod portugalskega porekla, ki je vladala Evropi in Ameriki.
Hi?o je ustanovil Afonz I., 1. vojvoda Bragan?ki, nezakonski sin portugalskega kralja
Ivana I.
iz rodbine
Avi?anov
, in je s?asoma prerasla v eno najbogatej?ih in najmo?nej?ih plemi?kih hi? Iberije v obdobju
renesanse
. Bragan?ani so za?eli vladati Kraljevini Portugalski in Algarveu, potem ko so v obnovitveni vojni uspe?no odstavili Filipovsko rodbino, zaradi ?esar je vojvoda Braganca leta 1640 postal portugalski kralj Ivan IV. Braganca so vladali Portugalski in
Portugalskemu imperiju
od leta 1640 in z ustanovitvijo Zdru?enega kraljestva Portugalske, Brazilije in Algarvesa leta 1815 in kasnej?o neodvisnostjo Brazilskega cesarstva leta 1822 so Bragance za?eli vladati kot monarhi Brazilije.
Rodbina Braganca je dala 15 portugalskih monarhov in vse ?tiri brazilske monarhe, ?tevilne soproge v razli?nih evropskih kraljestvih, kot sta Katarina Bragan?ka (?ena
Karla II.
, ki je v Veliko Britanijo uvedel ?aj) in Maria Isabel Braganca (?ena
Ferdinanda VII. ?panskega
, ki je ustanovila
muzej Prado
), pa tudi v?asih kandidata za poljski in gr?ki prestol, Infante Manuel, grof Ouremski in Pedro, vojvoda Braganca, ter ?tevilne druge pomembne osebe v zgodovini Evrope in obeh Amerik. Braganca so bili odstavljeni s svojih prestolov v Evropi in Ameriki na prehodu iz 19. v 20. stoletje, ko je bil leta 1889 v Braziliji odstavljen cesar
Pedro II.
, in ko je bil leta 1910 na Portugalskem odstavljen kralj
Manuel II. Portugalski
Po vladavini portugalskega kralja Ivana VI. so se Bragance razdelili na tri glavne veje dru?ine: brazilsko vejo, ki jo je vodil najstarej?i sin kralja Ivana VI., brazilski cesar Pedro I., ustanovitelj veje, ki jo je vodila najstarej?a h?i cesarja Pedra I., portugalska kraljica
Marija II.
, in veja miguelistov, ki jo je vodil drugi najstarej?i sin kralja Ivana VI., portugalski kralj
Miguel I.
Brazilska veja je po letu 1921 postala rodbina Orleans-Braganca, katere vodstvo si sporekata dve lastni veji: veja Vassouras, ki jo je vodil Bertrand Orleans-Braganca, in veja Petropolis, ki jo je vodil princ Pedro Carlos Orleans -Braganca. Ustavna veja je izumrla s smrtjo kralja Manuela II. leta 1932, pri ?emer je svojo pravico do portugalskega prestola predala veji miguelistov, preko Duarteja Nuna, vojvode Braganca. Zahtevek za portugalsko krono in s tem za vodstvo rodbine Braganca je pre?el na sina Duarteja Nuna, Duarteja Pia, vojvode Braganca, ki je trenutno najbolj priznan pretendent za portugalski prestol.
- Barbosa, Ignacio de Vilhena (1860).
As cidades e villas da Monarchia portugueza que teem brasao d'armas: Volume I
. Lisboa: Typographia do Panorama.
- Berry, William (1828).
Encyclopaedia Heraldica or Complete Dictionary of Heraldry: Volume I
. London: Sherwood, Gilbert and Piper.
- Brazil (1890).
Colleccao das leis do Brazil de 1812
. Rio de Janeiro: Imprensa Nacional.
- Leal, Augusto Soares de Azevedo Barbosa de Pinho (1882).
Portugal Antigo e Moderno; Diccionario: Volume X
. Lisboa: Mattos Moreira.
- McMurdo, Edward (1889).
History of Portugal: Volume 3
. London: S. Low, Marston, Searle, & Rivington.
- Nicolas, Sir Nicholas Harris (1841).
History of the orders of knighthood of the British Empire; of the order of the Guelphs of Hanover; and of the medals, clasps and crosses, conferred for naval and military services; Volume I
. London: Pickering, Rodwell.
- Sousa, D. Antonio Caetano de (1736).
Historia Genealogica da Casa Real Portugueza: Tomo II
. Lisboa: Joseph Antonio da Sylva.
|
|---|
| Splo?no
| |
|---|
| Narodne knji?nice
| |
|---|