Rea (luna)

Rea
Odkritje
Odkritelj	G. D. Cassini
Datum odkritja	23. december , 1672
Oznake
Druga imena	Saturn V
Zna?ilnosti tira
Velika polos	527.108 km
Izsrednost	0,0012583
Obhodna doba	4,518212 d
Naklon tira	0,345° (na Saturnov ekvator)
Obkro?a	Saturn
Fizikalne zna?ilnosti
Razse?nosti	1535,2 × 1525 × 1526,4 km
Srednji polmer	764,30 ± 1,10 km
Povr?ina	7,337.000 km²
Masa	2,306518±0,000353 × 10 21 kg (~3.9 × 10 ?4 Zemlje)
Srednja gostota	1,2333 ± 0,0053 g / cm³
Povr?inska te?nost	0,264 m/s 2
Ube?na hitrost	0,635 km/s
Vrtilna doba	4,518212 dni ; ( sinhrono vrtenje )
Nagib vrtilne osi	0°
Albedo	0,949 ± 0,003 ( geometri?ni albedo )
Navidezni sij	10

Rea ( gr?ko ???: Rea) je drugi najve?ji Saturnov naravni satelit in deveti po velikosti v Oson?ju .

Odkritje in imenovanje [ uredi | uredi kodo ]

Luno Reo je odkril leta 1672 Giovanni Domenico Cassini . Ime ji je dal John Herschel (sin Wiliama Herschela , ki je odkril Saturnovi luni Mimas in Enkelad ). Luno Reo je imenoval po Titanidi Rei (h?erka Urana in Gaje ) iz gr?ke mitologije .
Cassini je imenoval vse ?tiri Saturnove lune, ki jih je odkril v letih od 1671 do 1684 ( Japet , Rea, Tetis in Diona ) v ?ast Ludvika XIV. z imenom Sidera Lodoicea (Ludvikove zvezde).

Lastnosti [ uredi | uredi kodo ]

Luna Rea ima povpre?en polmer okoli 764 km. Njena gostota je okoli 1,233 kg/m ³. Tako nizka gostota pomeni, da jo sestavlja 75% vodnega ledu (gostota 1,000 kg/m ³) in 25 % kamnin (gostota 3,250 kg/m ³). Temperatura na oson?eni strani je -174 °C, na strani, ki je v senci pa med -200 in -220 °C. Luna se okoli svoje osi zavrti v malo ve? kot 108 urah, pri tem pa ka?e proti Saturnu vedno isto stran (podobno kot Luna proti Zemlji )

Povr?ina [ uredi | uredi kodo ]

V primerjavi z lunama Tetis in Enkelad je povr?ina Ree precej temnej?a. Ka?e podobno spremenljivo povr?ino kot luna Diona , kar ka?e na to, da sta obe luni v pribli?no isti fazi razvoja. Na povr?ini je vidnih veliko kraterjev . Povr?ino lahko na osnovi velikosti kraterjev razdelimo na geolo?ko dve razli?ni podro?ji. Prvo podro?je vsebuje kraterje, ki so ve?ji od 40 km v premeru, drugo podro?je (ob ekvatorju in na polih) pa tako velikih kraterjev nima.

Prednja polobla (v smeri gibanja) je polna kraterjev in enakomerno svetla. Podobno kot na Kalistu so kraterji plitvi. Na zadnji polobli so vidni svetli predeli na temnej?i podlagi in malo kraterjev. Svetli predeli so verjetno nastali zaradi kriovulkanizma v zgodnjih obdobjih razvoja lune, ko je bila njena notranjost ?e teko?a. Opazovanja lune Dione (ki ima ?e temnej?o zadnjo stran in svetle lise) so potrdila, da so svetle lise v resnici iz ledu. Podobno je verjetno tudi na Rei.

Opombe in reference [ uredi | uredi kodo ]

↑ http://cfa-www.harvard.edu/iau/NatSats/NaturalSatellites.html Cfa-www.harvard.edu
↑ Thomas, P. C.;Veverka, J.; Helfenstein, P.; Porco, C. ; Burns, J. A. ; Denk, T.; Turtle, E.; Jacobson, R. A. ; and the ISS Science team; Shapes of the Saturnian Icy Satellites , Lunar and Planetary Science XXXVII (2006)
↑ ^3,0 ^3,1 ^3,2 Jacobson, R. A.; in sod. ( december 2006 ). ≫The Gravity Field of the Saturnian System from Satellite Observations and Spacecraft Tracking Data≪ . The Astronomical Journal . 132 : 2520?2526. {{ navedi ?asopis }}: Vzdr?evanje CS1: samodejni prevod datuma ( povezava )
↑ Verbiscer, A.; et al. ; Enceladus: Cosmic Graffiti Artist Caught in the Act , Science, Vol. 315 (2007), p. 815 )
↑ ≫Classic Satellites of the Solar System≪ . Observatorio ARVAL . Pridobljeno 28. septembra 2007 .

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]

Posnetki lune Ree in ostalih Saturnovih lun (nem?ko)
Posnetki lune Ree (angle?ko)
Podatki o luni Rei (angle?ko)
Posnetki Ree (angle?ko)
Geolo?ke zna?ilnosti na povr?ini Saturnovih lun (angle?ko)

[1] ttp://cfa-www.harvard.edu/iau/NatSats/NaturalSatellites.html Cfa-www.harvard.edu

[2] Thomas, P. C.;Veverka, J.; Helfenstein, P.; Porco, C. ; Burns, J. A. ; Denk, T.; Turtle, E.; Jacobson, R. A. ; and the ISS Science team; Shapes of the Saturnian Icy Satellites , Lunar and Planetary Science XXXVII (2006)

[Jacobson_2006-3] 3,0 ^3,1 ^3,2 Jacobson, R. A.; in sod. ( december 2006 ). ≫The Gravity Field of the Saturnian System from Satellite Observations and Spacecraft Tracking Data≪ . The Astronomical Journal . 132 : 2520?2526. {{ navedi ?asopis }}: Vzdr?evanje CS1: samodejni prevod datuma ( povezava )

[Verbiscer-4] Verbiscer, A.; et al. ; Enceladus: Cosmic Graffiti Artist Caught in the Act , Science, Vol. 315 (2007), p. 815 )

[magnitude-5] ≫Classic Satellites of the Solar System≪ . Observatorio ARVAL . Pridobljeno 28. septembra 2007 .

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

p p u Saturnovi naravni sateliti
V splo?nem na?teti po nara??ajo?i oddaljenosti od Saturna. Za?asna imena so zapisana le?e?e.
Obro?ni pastirji	(lunice) Pan Dafnis Atlas Prometej S/2004 S 6 ? S/2004 S 4 ? S/2004 S 3 ? Pandora
Sotirna satelita	Epimetej Jan
Notranji veliki (in trojanci )	Mimas Metona Anta Palena Enkelad Tetija Telesto Kalipso Diona Helena Polidevk
Zunanji veliki	Rea Titan Hiperion Japet
Inuitska skupina	Kiviuk I?irak Paliak Siarnak Tarkek
Nordijska skupina	Fojba Skadi S/2007 S 2 Skol S/2004 S 13 Greip Hirokin Mundilfari Jarnsaksa S/2006 S 1 S/2004 S 17 Narvi Bergelmir Agir Sutungr S/2004 S 12 Bestla Farbauti Hati S/2004 S 7 Trimr S/2007 S 3 S/2006 S 3 Surtur Kari Fenrir Imir Loge Fornjot
Galska skupina	Albioriks Bebiona Eriap Tarvos
Saturnovi obro?i Cassini-Huygens Temida Hiron

p p u Atmosfere
Zvezda	Sonce
Eksoplanet	HD 209458 b Kepler-7b
Planet	Merkur Venera Zemlja Mars Jupiter Saturn Uran Neptun
Pritlikavi planet	Cerera Pluton Makemake
Satelit	Kalisto Diona Enkelad Evropa Ganimed Jo Luna Rea Titan Triton
Glej tudi	Koma (kometna) Ekstrazemeljska atmosfera Zvezdna atmosfera

Normativna kontrola
Splo?no	VIAF 1 WorldCat (via VIAF)
Narodne knji?nice	Nem?ija Izrael ZDA