Rea (luna)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rea
Odkritje
Odkritelj G. D. Cassini
Datum odkritja 23. december , 1672
Oznake
Saturn V
Zna?ilnosti tira [1]
527.108 km
Izsrednost 0,0012583
4,518212 d
Naklon tira 0,345° (na Saturnov ekvator)
Obkro?a Saturn
Fizikalne zna?ilnosti
Razse?nosti 1535,2 × 1525 × 1526,4 km [2]
Srednji polmer
764,30 ± 1,10 km [3]
7,337.000 km²
Masa 2,306518±0,000353 × 10 21 kg [3] (~3.9 × 10 ?4 Zemlje)
Srednja gostota
1,2333 ± 0,0053 g / cm³ [3]
0,264 m/s 2
0,635 km/s
4,518212 dni
( sinhrono vrtenje )
Albedo 0,949 ± 0,003 ( geometri?ni albedo ) [4]
Povr?inska temp. min srednja max
Kelvin 53 K   99 K
10 [5]


Rea ( gr?ko ???: Rea) je drugi najve?ji Saturnov naravni satelit in deveti po velikosti v Oson?ju .

Odkritje in imenovanje [ uredi | uredi kodo ]

Luno Reo je odkril leta 1672 Giovanni Domenico Cassini . Ime ji je dal John Herschel (sin Wiliama Herschela , ki je odkril Saturnovi luni Mimas in Enkelad ). Luno Reo je imenoval po Titanidi Rei (h?erka Urana in Gaje ) iz gr?ke mitologije .
Cassini je imenoval vse ?tiri Saturnove lune, ki jih je odkril v letih od 1671 do 1684 ( Japet , Rea, Tetis in Diona ) v ?ast Ludvika XIV. z imenom Sidera Lodoicea (Ludvikove zvezde).

Lastnosti [ uredi | uredi kodo ]

Primerjava velikosti Zemlje (desno), Lune (levo zgoraj) in Ree (levo spodaj)

Luna Rea ima povpre?en polmer okoli 764 km. Njena gostota je okoli 1,233 kg/m 3 . Tako nizka gostota pomeni, da jo sestavlja 75% vodnega ledu (gostota 1,000 kg/m 3 ) in 25 % kamnin (gostota 3,250 kg/m 3 ). Temperatura na oson?eni strani je -174 °C, na strani, ki je v senci pa med -200 in -220 °C. Luna se okoli svoje osi zavrti v malo ve? kot 108 urah, pri tem pa ka?e proti Saturnu vedno isto stran (podobno kot Luna proti Zemlji )

Povr?ina [ uredi | uredi kodo ]

V primerjavi z lunama Tetis in Enkelad je povr?ina Ree precej temnej?a. Ka?e podobno spremenljivo povr?ino kot luna Diona , kar ka?e na to, da sta obe luni v pribli?no isti fazi razvoja. Na povr?ini je vidnih veliko kraterjev . Povr?ino lahko na osnovi velikosti kraterjev razdelimo na geolo?ko dve razli?ni podro?ji. Prvo podro?je vsebuje kraterje, ki so ve?ji od 40 km v premeru, drugo podro?je (ob ekvatorju in na polih) pa tako velikih kraterjev nima.

Prednja polobla (v smeri gibanja) je polna kraterjev in enakomerno svetla. Podobno kot na Kalistu so kraterji plitvi. Na zadnji polobli so vidni svetli predeli na temnej?i podlagi in malo kraterjev. Svetli predeli so verjetno nastali zaradi kriovulkanizma v zgodnjih obdobjih razvoja lune, ko je bila njena notranjost ?e teko?a. Opazovanja lune Dione (ki ima ?e temnej?o zadnjo stran in svetle lise) so potrdila, da so svetle lise v resnici iz ledu. Podobno je verjetno tudi na Rei.

Povr?ina lune Rea (oktober 2006)

Opombe in reference [ uredi | uredi kodo ]

  1. http://cfa-www.harvard.edu/iau/NatSats/NaturalSatellites.html Cfa-www.harvard.edu
  2. Thomas, P. C.;Veverka, J.; Helfenstein, P.; Porco, C. ; Burns, J. A. ; Denk, T.; Turtle, E.; Jacobson, R. A. ; and the ISS Science team; Shapes of the Saturnian Icy Satellites , Lunar and Planetary Science XXXVII (2006)
  3. 3,0 3,1 3,2 Jacobson, R. A.; in sod. ( december 2006 ). ≫The Gravity Field of the Saturnian System from Satellite Observations and Spacecraft Tracking Data≪ . The Astronomical Journal . 132 : 2520?2526. {{ navedi ?asopis }} : Vzdr?evanje CS1: samodejni prevod datuma ( povezava )
  4. Verbiscer, A.; et al. ; Enceladus: Cosmic Graffiti Artist Caught in the Act , Science, Vol. 315 (2007), p. 815 )
  5. ≫Classic Satellites of the Solar System≪ . Observatorio ARVAL . Pridobljeno 28. septembra 2007 .

Zunanje povezave [ uredi | uredi kodo ]