Radu V. Afumatski ( romunsko Radu de la Afuma?i, Radu Afumatski ali Radu al V-lea, Radu V) je bil vla?ki knez, ki je z nekaj prekinitvami na za?etku vladavine vladal od janarja 1522 do aprila 1529, * okrog 1493 , † 2. januar 1529 .

Vladanje je za?el z zmago nad Mehmed begom, pretendentom za vla?ki prestol. Od leta 1522 do 1525 se je vojskoval z Osmani , ki so podpirali Vladislava III. in Raduja B?dica, oba kandidata za vla?ki prestol. Napis na njegovem nagrobniku na?teva kar dvajset bitk, v katerih je sodeloval. 2. januarja 1529 je bil v cerkvi v Cet??uiai v bli?ini Ramnicu Valceae obglavljen. Pokopan je v stolnici v Curteai de Arge? .

Ime [ uredi | uredi kodo ]

Vzdevek Afumatski je dobil zaradi svojih posesti v Afumatiju v pokrajini Ilfov v sedanji ju?ni Romuniji . Posesti na nasledil po svojem starem o?etu Vladu Menihu (vladal 1482-1495). Da bi ga la?e razlikovali od drugih knezov z imenom Radu, so mu dali tudi druge vzvevke: Radu Vod? (Mlaj?i), po smrti pa zaradi voja?kih uspehov proti Osmanskemu cesarstvu Radu Hrabri. Po mestu, v katerem je bil umr?en, se imenuje tudi Radu Ramni?ki. ^[2]

Dru?ina [ uredi | uredi kodo ]

Radu Afumatski je bil iz Drakulove rodbine, sin vla?kega kneza Raduja IV. Velikega in kneginje Kataline. Imel je sestri Katarino in Bobo.

Njegova prva ?ena, Vojka, je bila h?erka vornika Vlajkuja Buscanskega. Umrla je leta 1525. Z njo je imel tri otroke: Vlada, ki je bil skupaj z njim usmr?en leta 1529, in h?erki Anko, poro?eno z bojarjem Udri?tem iz M?rginenija, in Neac?o. ^[3]

21. januarja 1526 se je poro?il s kneginjo Ruksandro, h?erko Neagoea Basaraba . Ruksandra se je po njegovi smrti poro?ila z vla?kim knezom Radujem Paisiejem. ^[3]

Vla?ki knezi so bili tudi trije njegovi polbrati: Radu B?dica (1523?1524), Radu Paisie (1535?1545, s prekinitvami) in Mircea Pastir (1545?1552, 1553?1554, 1558?1559).

Vladanje [ uredi | uredi kodo ]

Radu Afumatski je postal vla?ki knez kljub temu, da je osmanski sultan podpiral nikopolskega pa?o Mehmed beja, vla?kega odpadnika, ki se je v zameno za oblast spreobrnil v islam . Radu je januarja 1522 pri Glubavi porazil Mehmed bejevo vojsko in zasedel kne?ji prestol. Njegova prva listina, ki je bila napisana februarja 1522 v Targovi?tu, vsebuje potrditev lastni?tva romunske pravoslavne cerkve nad posestvom Dr?gote?ti. V njej se naslavlja Gospod cele dr?ave ogrsko-vla?ke .

Bitke za ohranitev neodvisnosti so se nadaljevale ?e ve? mesecev. V tem ?asu je zmagal v bitkah pri Stefeniju na cesti med Bukare?to in Giurgiujem in Clejaniju (obe februarja) ter Cioc?ne?tiju in Snagovu (marca 1522). Aprila 1522 je bil prisiljen pobegniti v Transilvanijo , kjer je od kralja Ludvika II. Ogrskega za nagrado za borbo proti Osmanom dobil posestvi Vurp?r in Vin?u de Jos.

Junija se je z voja?ko podporo transilvanskega vojvode Ivana Zapolje vrnil ?ez Karpate in ponovno osvojil vla?ki prestol. Vzpostavil je doma?o dr?avno upravo in po bitki pri Grumaziju izgnal Osmane iz dr?ave. ^[2] Mehmed bej je poleti 1522 napadel Vla?ko s sve?o vojsko. Radujeva vojska je kljub zmagam v Gherghi?i, Bukare?ti in Slatini oslabela, Osmani pa so dobili okrepitve in Radu je moral ponovno pobegniti. 15. avgusta 1522 je oblast v Vla?ki prevzel Mehmed bej. Svojo avtoriteto je posku?al uveljaviti z re?imom absolutnega terorja, ki je trajal do jeseni 1522. Oktobra sta se vojski ponovno udarili pri Ruc?rju, kjer je Radu zaradi bolj?e organizacije in taktike ponovno zmagal. ^[3] Konflikti so se ponovno za?eli spomladi 1524, ko je Vladislav III. iz dru?ine D?ne?ti zahteval vla?ki prestol zase.

Avgusta 1526 je Ogrska v bitki pri Moha?u do?ivela katastrofalen poraz in se sesula. Osrednji del kraljestva je okupiralo Osmansko cesarstvo. Kne?evini Vla?ka in Moldavija sta bili zdaj skoraj v celoti obdani z osmanskimi posestmi.

Smrt [ uredi | uredi kodo ]

Konec leta 1528 se mu je skupina bojarjev pod vodstvom Neagoe in Dr?gana uprla. Radu je pobegnil na zahod in iskal zato?i??e pri dru?ini Craiove?ti. V bli?ini Ramnicu Valceae so ga ujeli in ga 2. januarja 1529 skupaj s sinom Vladom v cerkvi v Cet??uiai usmrtili. Njuni glavi so poslali sultanu na dvor v Istanbulu , knezovo telo pa so 4. januarja pokopali v stolnici v Curteai de Arge?. Star je bil 35-36 let in je vladal sedem let.

Sklici [ uredi | uredi kodo ]