Pod pojem prvotna akumulacija spadajo metode akumulacije kapitala, ki ne izhajajo iz izkori??anja mezdnega dela oziroma produkcije prese?ne vrednosti . Prvotna akumulacija tako pomeni akumulacijo kapitala, ki ne izhaja iz kapitala samega, ampak je rezultat zunanjih vplivov.

Da se lahko kapital kopi?i (akumulira) tudi zaradi drugih dru?benih dogodkov, je pomembno iz dveh razlogov. Prvi?: za obrazlo?itev zgodovinskega nastanka kapitalisti?nega na?ina produkcije. Drugi?: ker na podoben na?in poteka tako imenovana akumulacija z razlastitvijo.

Zgodovinski nastanek kapitalizma [ uredi | uredi kodo ]

Kapitalizem zgodovinsko ni nastal na osnovi izkori??anja mezdnega dela, ampak je moral pogoj, da je mezdno delo prevladujo? produkcijski odnos, ?ele ustvariti. Kapitalizem se je zgodovinsko namre? razvil na osnovi fevdalnih produkcijskih odnosov, za katere pa je zna?ilna kme?ka (delav?eva) privatna lastnina. Pogoji za mezdno delo, nujni element kapitalizma, s tem niso bili izpolnjeni; najpomembnej?a naloga prvotne akumulacije je tako bila lo?iti producenta od njegovih produkcijskih sredstev, druga?e re?eno kmeta od kmetije in zemlje.

Kritika ≫ekonomskega prvotnega greha≪ [ uredi | uredi kodo ]

Klasi?na ekonomija, kot na primer pri Adamu Smithu , sicer vsebuje koncept prvotne akumulacije, s katero pojasnjuje nastanek kapitalisti?nih razrednih struktur (tj. nastanek bur?oazije in proletariata ), a je njeno pojmovanje prvotne akumulacije bistveno druga?no kot pri marksizmu . Po tej perspektivi je prvotna akumulacija nastala zaradi razlike med ekonomsko racionalno elito, ki je bila marljiva in var?na na eni strani ter mno?ico lenuhov, ki so poleg tega ?e ≫?iveli preko svojih zmo?nosti≪ na drugi strani. Slednji naj bi zaradi svojih nespametnih ?ivljenjskih odlo?itev postali zadol?eni pri ekonomsko racionalni eliti, s ?imer si je ta tudi nakopi?ila bogastvo, ki ga poseduje do dana?njih dni ^[1] . Podobno nastanek kapitalizma pojmuje tudi Weber , ki trdi, da je ta nastal zaradi mentalitete, ki jo je diktiral protestantizem ^[2] .

Marx v Kapitalu tak?ni verziji nastanka kapitalizma o?ita, da je ≫plehka otro?arija≪ in zgodovinsko nepravilna. Opisano je namre? dokaj idili?no okolje, dejanski potek zgodovine pa ni bil idili?en. Ta je vklju?eval zelo nasilna obdobja, kot na primer vojne, upore in roparska plenjenja; to nasilje je bilo pomemben vzvod tako za koncentracijo bogastva v rokah novonastale bur?oazije kot za nastanek proletariata ^[1] .

Nastanek proletariata [ uredi | uredi kodo ]

Pri preobrazbi kmeta v mezdnega delavca sta klju?no vlogo igrala dva vzvoda. Prvi vzvod je bil ekonomski, drugi pa politi?ni in voja?ki.

Ekspropriacija kme?kega prebivalstva [ uredi | uredi kodo ]

Pri kme?ki privatni lastnini je treba dodati, da ve?ina kmetov ni bila svobodnih, ampak so bili podlo?niki; zemlja ni bila v njihovi lasti, ampak v lasti fevdalca. Ko si je bur?oazija prisvajala fevdalno in cerkveno zemljo, se je spremenil tudi pristop do kmetov, ki so na tej zemlji ?iveli.

Za fevdalca so ti kmetje bili vir bogastva, saj je fevdalec prese?ni produkt ?rpal iz kmetov v obliki dajatev in tlake . Za nove zemlji?ke posestnike, ki so neredko bili ?pekulanti, so kmetje bili breme. Za kakr?nokoli ekonomsko (npr. postavitev manufakture ali gojenje drobnice) ali pa zgolj luksuzno dejavnost (npr. lovljenje lisic) je zemlji?ki posestnik moral kmete nagnati z njihove zemlje.

Tak?na lo?itev kmeta od produkcijskih sredstev je imela tri posledice. Prva posledica je bila migracija prebivalstva (biv?ih kmetov) iz pode?elja v mesta, kjer so se pridru?ili mno?icam mezdnih delavcev. Druga posledica je bila dodatna koncentracija produkcijskih v rokah nastajajo?e bur?oazije, saj je kmet za seboj pustil produkcijska sredstva, ki so bila vezana na njegovo kmetijo (ali pa jih je prodal za drobi?). Tretja posledica je bila vzpostavitev notranjega trga za industrijski kapital; kmet, ki je bil prej ve?inoma samozadosten, je zdaj kot mezdni delavec ?e za pridobitev osnovnih ?ivljenjskih potreb??in postal vezan na trg ^[3] .

Ekonomski vzvod [ uredi | uredi kodo ]

Spremembe v dajatvah [ uredi | uredi kodo ]

Pomembna sprememba, ki je kmeta silila v blagovno gospodarstvo (tj. da je produciral za trg), je bila spremenjena oblika dajatev. Te so prvotno bile v naturalni obliki; fevdalec je pobral del kmetovega pridelka (sem spadajo tudi ?ivina in ro?ni izdelki), ki ga je bodisi sam porabil bodisi prodal. Ko pa je potro?nja fevdalca postajala vezana na trgovino z mestom, je rasla tudi njegova potreba po denarju; fevdalec tako od kmeta ni ve? zahteval naturalne, ampak denarno dajatev (rento).

Blagovna menjava obstaja tudi pod kme?ko privatno lastnino. Kljub temu pa zanjo ni zna?ilno blagovno gospodarstvo, saj ve?ina produkcije ni namenjena prodaji na trgu, ampak lastni porabi. S pretvorbo naturalne v denarno dajatev pa mora del kme?ke produkcije vedno biti namenjena prodaji na trgu, saj je to edini na?in, da kmet pride do denarja, ki ga potrebuje za pla?ilo denarne rente.

Pretvorba naturalne v denarno rento dodatno izpostavi razredna nasprotja, ki obstajajo znotraj kme?kega prebivalstva. Razlika je postala najbolj razvidna pri na?inu odpla?evanja zahtevane rente. Premo?nej?i kmetje (kulaki ^[4] ) so najemali dodatno delovno silo; ta je pri?la iz vrst revnej?ih kmetov, ki so s tem postali dninarji oziroma kme?ki proletariat ^[5] .

Tekmovanje z manufakturo in strojno produkcijo [ uredi | uredi kodo ]

Manufaktura in nadalje strojna produkcija nista vedno bili v sovra?nem odnosu z ro?nimi delavci. V najbolj zgodnjih obdobjih industrijske revolucije je uvedba strojev v dru?inske delavnice (tipi?no predkapitalisti?no produkcijsko enoto) celo izbolj?ala polo?aj ro?nega delavca. Temu se je zaradi uporabe strojev pove?ala produktivnost, polo?aj ro?nega delavca pa sta za?asno varovala dva dejavnika ^[6] .

Prvi?: strojna produkcija ?e ni bila dovolj uveljavljena, da bi trg preplavila z blagom (in mu s tem zbila ceno). Drugi?: trg je bil ?e vedno razdrobljen; ker ?e ni bilo nacionalnega trga, je tudi bilo manj konkurence med posameznimi produkcijskimi obrati, ki so zalagali predvsem svojo lastno okolico (npr. vas) ^[6] .

Drugi pogoj je bil odpravljen z razvojem prometne infrastrukture ter koncentracijo trgovskega kapitala. Prvi pogoj je bil odpravljen z vzpostavitvijo ve?jega ?tevila manufaktur. Z njihovo preobrazbo v strojno produkcijo se je polo?aj obrtnikov ?e dodatno poslab?al; njihovi manj?i stroji na ro?ni so bili v konkurenci z velikimi stroji na vodni ali parni pogon neuporabni. Tako jim ni preostalo drugega kot da so prodali svoje zastarele stroje in postali mezdni delavci ^[6] .

Podobna usoda je doletela majhne samostojne kmete, ki niso mogli tekmovati s kapitalisti?nimi zakupniki iz dveh razlogov. Prvi?: ker so slednji razpolagali z bistveno ve?jim ozemljem in delovno silo. Produkcija kapitalisti?nega zakupnika je bila vodena kot kolektivna celota; s tem se pove?a produktivnost dela tudi v primeru enostavne kooperacije (tj. da delavci/kmetje opravljajo isto delo, ampak so organizirani kot celota). Malega svobodnega kmeta, za katerega je zna?ilen precej stati?en razvoj produkcije, ni doletel isti razvoj produkcije; poleg tega, da ta ni bil ekonomi?en glede na dani obseg produkcije (dru?inska kmetija), osnovni smoter kme?ke privatne lastnine ostaja naturalno gospodarstvo (tj. produkcija za lastne potrebe), kar je tudi materialna podlaga za konzervativni pristop do ve?jih izbolj?av v produkciji (uvedba denarne rente, opisana zgoraj, je bila tranzicijsko obdobje iz fevdalizma v kapitalizem; temelji kme?ke privatne lastnine so ?e vedno temeljili na lastni konsumpciji). To je bila materialna podlaga za drugi razlog; premo? v produktivnosti, ki je mali kmet ni zmogel dohajati ^[6] .

Kolonializem in trgovski monopoli [ uredi | uredi kodo ]

Produkcija prese?ne vrednosti oziroma izkori??anje razreda mezdnih delavcev pojasnjuje akumulacijo dru?benega bogastva v rokah bur?oazije, ko je kapitalisti?ni na?in produkcije ?e uveljavljen. Za sam obstoj kapitalisti?nega na?ina produkcije pa je potreben monopol bur?oazije nad dru?benimi produkcijskimi sredstvi; kapitalizem tako ?e za svoj obstoj zahteva koncentracijo dru?benega bogastva v rokah bur?oazije. Te koncentracije, tega monopola nad dru?beno produkcijo, pa ne moremo pojasniti s produkcijo prese?ne vrednosti, saj je ravno bur?oazni monopol nad produkcijskimi sredstvi pogoj zanjo.

Koncentracijo bodo?ega kapitala, ki se zgodi pred dejansko kapitalisti?no produkcijo, tako ne moremo pojasniti z zakonitostmi kapitalisti?ne produkcije, ampak z razvojem zgodovinskih dogodkov. Druga?e: moramo raziskati metode koncentracije bogastva, ki ne izhajajo iz kapitalizma; na politi?nem in voja?kem podro?ju je pomembno plenjenje kolonij, na ekonomskem podro?ju pa so pomembni vzvod koncentracije bogastva monopoli.

?e sam kolonialni odnos je pomemben vzvod koncentracije bogastva v rokah vladajo?ega razreda. Po eni strani je to ?e zaradi samega zna?aja kolonialne trgovine, ki temelji na uvozu poceni surovin iz kolonij, ki spodbujajo ekonomski razvoj v kolonialisti?ni de?eli (zaradi ugodnih tr?nih razmer). Po drugi strani je pomemben faktor prvotne akumulacije plenjenje in ropanje na novo odkritih ozemelj. To ima za posledico koncentracijo plemenitih kovin, kot na primer srebra in zlata ; ker so te kovine igrale vlogo denarja (tj. splo?nega ekvivalenta), je to pomenilo tudi koncentracijo denarja, ene izmed oblik kapitala ^[7] .

Dodaten vzvod koncentracije bogastva so bili trgovski monopoli. Monopole, ki so bili pomembni za prvotno akumulacijo, ne smemo zame?ati s kapitalisti?nimi monopoli. Slednji izhajajo iz monopola nad produkcijo v dolo?eni sferi; trgovski monopoli izhajajo iz monopola nad trgovskimi potmi. Tak?en monopol je mogo?, dokler obstaja svetovna trgovina v smislu, da obstaja trgovina med oddaljenimi de?elami, ne pa tudi v smislu, da je trg med temi de?elami trajno vzpostavljen in stvar vsakdana. V tak?nih okoli??inah je blago iz oddaljenih krajev eksoti?na dobrina, pe??ica trgovcev pa ima monopol nad pretokom teh dobrin; zaradi tega imajo ti trgovci ugoden polo?aj, ki ga izkoristijo za vi?je profite in s tem koncentracijo dru?benega bogastva v njihovih rokah ^[7] .

V obeh primerih koncentracija dru?benega bogastva ne izhaja iz sistemati?ne ekonomske eksploatacije; kolonialno plenjenje je prilo?nostno nasilno ropanje, trgovski monopoli pa izhajajo iz iz?rpavanja trgovskih partnerjev (kar lahko storijo zaradi ugodnega tr?nega polo?aja). Klju?ni trenutek za razvoj kapitalizma je preusmeritev tega nakopi?enega bogastva v dru?beno produkcijo, kot na primer v postavitev manufaktur. Za evropski razvoj kapitalizma je trgovska in kolonialna prvotna akumulacija igrala pomembno vlogo, a le, ?e se je opisana trgovska premo? pretvorila v produkcijsko premo?. Kot povedano, se po tem kapitalisti?ni monopoli razlikujejo od merkantilisti?nih monopolov. V kapitalizmu se trgovski monopoli vzpostavijo zaradi monopola v produkciji; pri prvotni akumulaciji nasprotno trgovski monopoli preidejo v produkcijski monopol ^{[8] [9]} .

Akumulacija z razlastitvijo [ uredi | uredi kodo ]

Vsi elementi prvotne akumulacije imajo skupno lastnost, da glavni vir akumulacije dru?benega bogastva ne izhaja iz izkori??anja mezdnih delavcev, ampak je posledica ?ir?ih dru?benih premikov. Akumulacija z razlastitvijo (v izvirniku: "accumulation by dispossession" ^[10] ) ima zelo podobno zna?ilnost, a s to pomembno razliko, da se ne omejuje na razlastitev kme?kega prebivalstva, ampak vklju?uje tudi ostale ukrepe, ki prena?ajo dru?beno bogastvo v roke bur?oazije.

Akumulacija z razlastitvijo je koncept, ki se uporablja ve?inoma v kontekstu neoliberalizma in se nana?a na privatizacijo, ki spremlja razgradnjo socialne demokracije , kar se deli na dve ve?ji kategoriji. Prva kategorija je razgradnja socialne dr?ave , iz ?esar sledi privatizacija storitev, kot na primer ?olstva in zdravstva. Druga kategorija je privatizacija klju?nih sektorjev dru?bene ekonomije, kot na primer bank , infrastrukture (vklju?no telekomunikacijske) in ostalih klju?nih ekonomskih sektorjev (kot npr. klju?nih surovin ali izvoznih artiklov). Zgodovinsko je pomemben element socialne demokracije dr?avno lastni?tvo omenjenih ekonomskih sektorjev; ekonomski sistem, kjer so nekateri klju?ni sektorji v dr?avni lasti, ostalo pa je ?e vedno podrejeno zakonom kapitalisti?ne privatne lastnine in tr?nega gospodarstva, se imenuje me?ana ekonomija. Neoliberalizem, ki nasprotuje dr?avni intervenciji v dru?beni ekonomiji (razen, ko mora ??ititi interese bur?oazije ^[10] ), tak?nemu modelu nasprotuje in posledi?no zahteva privatizacijo ne le javnih storitev, ampak tudi ostalih ekonomskih sektorjev v dr?avni lasti; oboje je pomemben vir akumulacije z razlastitvijo ^[10] .

Akumulacija z razlastitvijo ima tri ve?je vire delovanja. Prvi vir je razgradnja socialne demokracije v obstoje?ih kapitalisti?nih de?elah. Primer tega je privatizacija britanskih ?eleznic in dr?avnih stanovanj v Veliki Britaniji pod mandatom Margaret Thatcher. Drugi vir je nasilna uveljavitev neoliberalizma; toliko bolj, ?e je de?ela, ki je tar?a akumulacije z razlastitvijo, na poti k uvedbi socialne demokracije ali celo socializma (kot na primer v ?ilu ). Tretji vir je mno?i?na privatizacija dr?avne lastnine ob propadu socialisti?nih re?imov. Zgodovinski primer procesa je privatizacija v dr?avah biv?e Sovjetske Zveze (ter preostalega Vzhodnega bloka), kjer so biv?a dr?avna podjetja bila zelo ugodno privatizirana (za kupce); zaradi silovitosti procesa se je v tak?nem kontekstu uveljavil tudi izraz ≫doktrina ?oka≪ ^[11] .

Pomembno orodje akumulacije z razlastitvijo je tako imenovana financializacija oziroma prodor finan?nih trgov ter njihova agresivna ?iritev. Finan?ni trgi (oziroma fiktivni kapital) temeljijo na projiciranem dobi?ku, torej na prese?ni vrednosti, ki se bo ?ele ustvarila, kar ima dve posledici. Prvi?: s tem parazitirajo na produktivnem kapitalu, saj si s tem v obliki dividend prila??ajo velik dele? dru?benega dohodka. Drugi?: ko nastopi kriza, se finan?na pomo? nameni re?evanju finan?nih trgov, ki s tem dobijo dodatno mo? nad preostankom dru?bene ekonomije (sama kriza se tako uporabi kot vzvod za akumulacijo z razlastitvijo). Ker je kriza tudi obdobje propada kapitalov, je isto?asno mo?no orodje koncentracije kapitala (z zelo ugodnim odkupom propadajo?ih podjetij, kar tudi zmanj?uje konkurenco) ^{[10] [12]} ; tak?na dinamika je splo?na zna?ilnost kapitalisti?nega na?ina produkcije ^[13] .

Dodaten pomemben element akumulacije z razlastitvijo je dr?avni dolg, ki je uporabljen kot vzvod za vsiljevanje kapitalu naklonjene ekonomske politike. Ukrepi, kot na primer privatizacija in nadaljnje zagotavljanje ≫ugodne poslovne klime≪ (kot npr. ≫fleksibilna≪ delavska zakonodaja in omejena rast minimalne pla?e), so pogosto postavljeni kot zahteva za odobritev podalj?anja kredita, s ?imer je zadol?ena dr?ava potisnjena v zelo nemo?en pogajalski polo?aj. Primer so dr?ave Latinske Amerike , ki so od predhodnih voja?kih diktatur podedovale velik dr?avni dolg, ta dolg pa je tudi dolo?al njihovo nadaljnjo ekonomsko politiko ^[11] .

Sklici [ uredi | uredi kodo ]

1. ↑ ^{1,0 1,1} Marx, Karl. ≫Economic Manuscripts: Capital Vol. I - Chapter Twenty-Six≪ . www.marxists.org . Pridobljeno 17. marca 2018 .
2. ↑ 1864-1920., Weber, Max,; 1953-, Vevar, ?tefan,; Frane., Adam,; Fleks) (2002). Protestantska etika in duh kapitalizma (1. ponatis izd.). Ljubljana: Studia humanitatis. ISBN   9616262378 . OCLC   445660449 . {{ navedi knjigo }} : Vzdr?evanje CS1: dodatno lo?ilo ( povezava ) Vzdr?evanje CS1: ?tevilska imena: seznam avtorjev ( povezava )
3. ↑ Marx, Karl. ≫Economic Manuscripts: Capital Vol. I - Chapter Twenty-Seven≪ . www.marxists.org . Pridobljeno 17. marca 2018 .
4. ↑ Trotsky, Leon. ≫Leon Trotsky: The History of the Russian Revolution (1.3 The Proletariat and the Peasantry)≪ . www.marxists.org . Pridobljeno 17. marca 2018 .
5. ↑ Marx, Karl. ≫Economic Manuscripts: Capital, Vol.3, Chapter 47≪ . www.marxists.org . Pridobljeno 17. marca 2018 .
6. ↑ ^{6,0 6,1 6,2 6,3} Engels, Frederick. ≫Introduction≪ . www.marxists.org . Pridobljeno 17. marca 2018 .
7. ↑ ^{7,0 7,1} Marx, Karl. ≫Economic Manuscripts: Capital Vol. I - Chapter Thirty-One≪ . www.marxists.org . Pridobljeno 17. marca 2018 .
8. ↑ Marx, Karl. ≫Economic Manuscripts: Capital, Vol.3, Chapter 20≪ . www.marxists.org . Pridobljeno 17. marca 2018 .
9. ↑ ≫Komunisti?ni Manifest≪ . www.marxists.org . Pridobljeno 17. marca 2018 .
10. ↑ ^{10,0 10,1 10,2 10,3} Harvey, David (2012). Kratka zgodovina neoliberalizma . Ljubljana: Studia humanitatis. ISBN   978-961-6798-30-3 .
11. ↑ ^{11,0 11,1} Naomi., Klein,; Toma?., Mastnak,; So?a), Grafika (2010). Doktrina ?oka : razmah uni?evalnega kapitalizma (1. izd izd.). Ljubljana: Mladinska knjiga. ISBN   9789610110712 . OCLC   780939099 . {{ navedi knjigo }} : Vzdr?evanje CS1: dodatno lo?ilo ( povezava )
12. ↑ 1983-, Cerjak, Gregor,; Brigita., Gra?ner,; Primo?., Kra?ovec,; 1982-, Kr?an, Marko, (2013). Financializacija : tematska ?tevilka ob 65. obletnici revije . Ljubljana: Sophia, zavod za zalo?ni?ko dejavnost. ISBN   9789616768580 . OCLC   875353771 . {{ navedi knjigo }} : Vzdr?evanje CS1: dodatno lo?ilo ( povezava ) Vzdr?evanje CS1: ?tevilska imena: seznam avtorjev ( povezava )
13. ↑ Lenin, V.I. ≫Lenin: 1916/imp-hsc: I. CONCENTRATION OF PRODUCTION AND MONOPOLIES≪ . www.marxists.org . Pridobljeno 17. marca 2018 .