Natalis
(tudi
Natalius
),
protipape?
,
montanisti?ne herezije
, *
2. stoletje
n. ?t.,
Rim
, (
Italija
,
Rimsko cesarstvo
); †
pred 217
,
Rim
.
V Rimu se ?irijo herezije
[
uredi
|
uredi kodo
]
Za ?asa pape?a
Zefirina
so heretiki za?eli oblegati
Rim
, sredi??e kr??anstva.
Teodot Rimski
je tam najprej nadaljeval u?enje kr??anskega hereti?nega u?itelja
Teodota Carigrajskega
, t. i. dinami?ni monarhizem ali
adopcionizem
. Pozneje je ustanovil lastno lo?ino
melkizedekovcev
. Melkizedeka
[1]
je postavljal nad
Kristusa
.
Natalis kot prvi protipape?
[
uredi
|
uredi kodo
]
Teodot Rimski je imenovan tudi Teodot Menjalec ; po poklicu je bil namre? menjalec denarja; zato ga nekateri imenujejo tudi Teodot Bankir. Med ?irjenjem svojih novotarij se je sre?al tudi z duhovnikom Natalisom, ki je med takratnimi preganjanji veliko trpel za vero in je imel zato velik ugled. Spoznavalca Natalisa je torej Teodot pregovoril, da je sprejel ?kofovsko ?ast v njegovem gibanju. Ne samo to: za nemajhno mese?no pla?o stopetdeset denarjev je nastopil kot ?kof v Rimu in je tako postal prvi v zgodovini znani protipape?.
[2]
Natalis je to ?ast za nekaj ?asa sprejel; vendar se je kmalu skesal. Po opravljeni strogi pokori mu je
pape? Zefirin
[3]
odpustil in ga sprejel nazaj v ob?estvo
Cerkve
.
[4]
O tem poro?a
Evzebij
v svoji
Cerkveni zgodovini
takole:
Toliko o
Viktorju
. Ko je pape?eval skozi deset let, okrog devetega leta vladanja
Severa
(194-211), je bil izvoljen za njegovega naslednika
Zefirin
. Avtor omenjenega dela (Teodot), na predlog ustanovitelja herezije, o kateri govorimo (
adopcionizem
), dodaja ?e en dogodek, ki se je dogodil pod Zefirinom. On pi?e dobesedno: ≫Omenil bom torej dogodek iz na?ih dni, ki je znan mnogim na?im bratom. ?e smo omenili
Sodomo
, je primerno, da omenimo tudi njega. ≫Ne neko?, ampak v na?em ?asu, je ?ivel pri?evalec(=spoznavalec) Natalis (Natalione). Njega je zapeljal Asklepiadot in neki drugi
Teodot bankir
. Vsi ti so bili u?enci
Teodota Ko?arja
. Njega je izob?il iz
Cerkve
zaradi tega prepri?anja
Viktor
, ki je bil takrat ?e rimski ?kof. Natalisa so pregovorili in ga pozvali, v zameno za povra?ilo, naj postane ?kof v tej hereziji s tem, da bi prejemal mese?no pla?o 150 denarjev
[5]
Ko se je Natalis s temi novoverskimi gibanji okrog leta 200 tesno povezal, ga je Gospod ve?krat opomnil po videnjih usmiljenega Boga in na?ega Gospoda
Jezusa Kristusa
. Pravzaprav on ni hotel nikakor umreti zunaj Cerkve, ki je bila pri?a njegovih muk. Na ta videnja v za?etku ni obra?al posebne pozornosti, ker ga je zaslepila povezanost z njimi in lakomnost, ki ?ene v pogubo tako veliko ?tevilo ljudi. Neko? pa so ga kon?no bi?ali sveti angeli skozi celo no? in ga tako zdelali, da je ob zori takoj vstal, si nadel spokorno obleko in se potresel s pepelom, prihitel v veliki naglici in oblit s solzami ter se vrgel na tla pred ?kofa
Zefirina
; za odpu??anje je prosil ne le duhovnike, ampak tudi navadne vernike.
[6]
Pape? Zefirin in protipape? Natalis
[
uredi
|
uredi kodo
]
Zefirina
je Natalisovo ravnanje hudo prizadelo in neprestano je molil za spreobrnitev za?lega brata. In glej, nenadoma ga je prevzela Bo?ja milost, ?el je vase, zapustil herezijo in se pojavil oble?en v spokorno obla?ilo pred pape?em. Med solzami je obljubil, da bo odslej zvest Kristusu in da bo ?ivel v popolnem zatajevanju in spokornosti. Pape? je skesanega gre?nika objel in sprejel, nazaj pripeljal v naro?je
Cerkve
in mu odpustil vse cerkvene kazni. Zaradi te svoje velikodu?nosti je moral ta svetni?ko ?ive?i pape? prena?ati veliko o?itkov in pretrpeti veliko ?alosti. On pa je na?el mo? v zavesti, da je ravnal prav, s samopremagovanjem potrpe?ljivo prena?al ?alitve prav tako kot mnogo preganjanj, ki jih je bil dele?en od heretikov.
[8]
Natalis je umrl pred
Zefirinom
, ki je umrl 217. leta.
- ↑
Melkizedek, kralj Salema (
Jeruzalema
) je starozavezni veliki duhovnik, ki je daroval Bogu kruh in vino ter blagoslovil
Abrahama
(Abrama), ki mu je dal desetino. (1 Mojz 14)
- ↑
F. Chobot: A papak tortenete 40.
- ↑
Pape? Zefirin je vladal Cerkvi od 199 do 217
- ↑
Bangha B.: Katolikus lexikon IV. zv., str. 348: Theodotus.
- ↑
150 denarjev je enako vrednosti 600 sestercijev, kar ni bila zanemarljiva vsota. Ta vsota je bila ?estkrat ve?ja kot pla?a navadnega takratnega vojaka oziroma legionaria. Taka lepa pla?a bi Natalisu omogo?ila brezskrbno ?ivljenje v gmotnem pogledu.
- ↑
E. Cezarejski.
Historia Ecclesiastica
. str. V. poglavje, 32.
- ↑
Slika je litografija iz knjige C. L. Dedek: Szentek elete II, 154.
- ↑
C. L. Dedek.
Szentek elete II
. str. 154.
- B. Bangha:
Katolikus lexikon
I-IV, A magyar kultura kiadasa, Budapest 1931?1933.
- M. Benedik:
Pape?i od Petra do Janeza Pavla II.
, Mohorjeva dru?ba Celje 1989.
- F. Chobot:
A papak tortenete
. Patria, Rakospalota 1909.
- C. L. Dedek:
Szentek elete II
, Pallas irodalmi es nyomdai reszvenytarsasag, Budapest 1900.
- A. Franzen:
Pregled povijesti Crkve
, Kr??anska sada?njost ? Glas koncila, Zagreb 1970. (po:
Kleine Kirchengeschichte
, Herder-Bucherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja).
- Lexikon fur Theologie und Kirche
I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
- F. X. Seppelt ?K. Loffler:
Papstgeschichte von den Anfangen bis zur Gegenwart
. Josef Kosel&Friedrich Pustet, Munchen 1933.
- Zgodovina kr??anstva
. Prevod: Uro? Kal?i?. Ljubljana: Dr?avna zalo?ba Slovenije v sodelovanju s Tiskovnim dru?tvom Ognji??e. 1992. str. 688.
COBISS
29084160
.
ISBN
86-341-0644-6
.
(izvirnik: The history of Christianity, Revised edition copyright 1990 Lion Publishing).